Piše: C. R.
“Zahod mora ruskega predsednika Vladimirja Putina ustaviti zdaj, saj bo imel padec Kijeva posledice za vso Vzhodno Evropo,” je povedal slovenski predsednik vlade Janez Janša v ekskluzivnem pogovoru za EURACTIV.
“Stoodstotno sem prepričan, da če Rusije v Ukrajini ne ustavimo in Kijev pade, bosta naslednji tarči Moldavija in Gruzija, nato bodo nastale težave na Zahodnem Balkanu, naslednja tarča pa bodo baltiške države,” je dejal in pri tem ponovil besede glavnega diplomata EU Josepa Borrella.
Predsednik vlade Janez Janša je posvaril tudi pred verižnim učinkom v primeru uspešnega ruskega vpada.
Kot je poudaril slovenski predsednik vlade, je ključno, da se “Evropa nekaj nauči iz svoje zgodovine”, pri čemer je navedel politiko popuščanja med drugo svetovno vojno in jugoslovanskimi vojnami.
Ruskega predsednika Vladimirja Putina je primerjal z zločinskimi osebnostmi iz nedavne evropske zgodovine in dejal, da “z ljudmi, ki razmišljajo kot Hitler ali Stalin, ni mogoče delati na takšen način. Ustaviti jih je treba na začetku.”
Pojasnil je tudi, da so med Putinom in nekdanjim jugoslovanskim voditeljem Slobodanom Miloševićem sicer nekatere “nenavadne podobnosti”, zato Evropa lahko pričakuje “enake nerazumne poteze, kadar stvari ne gredo po načrtih”, vendar Rusija ni Jugoslavija, temveč jedrska velesila.
Kljub temu je bil predsednik vlade Janez Janša jasen, da je treba Rusijo nujno čim prej ustaviti.
“Zaradi sankcij in vojaške pomoči je to drago, ne gre brez žrtev, vendar je cena tega, da ga [Putina] ustavimo zdaj, tisočkrat nižja od cene, ki bi jo plačali, če bi mu dovolili, da zavzame Ukrajino,” je dejal.
Na vprašanje, ali bo tistim, ki se niso pridružili sankcijam (zlasti Srbija) in obsodbam, sodila zgodovina, je predsednik vlade Janez Janša odgovoril: “Vsakdo se mora odločiti.”
“Podobno je bilo, ko je nacistična Nemčija napadla Poljsko, in menim, da ne smemo tvegati, da bi nam spodletelo, kot je takrat spodletelo Zahodu.”
Status kandidatke za članstvo v EU
Predsednik vlade Janez Janša in njegov poljski kolega Mateusz Morawiecki sta na začetku tega tedna pozvala države članice EU, naj sprejmejo “hitre in pogumne odločitve”, ter se zavzela za vstop Ukrajine v EU do leta 2030. Podobno so se odzvali številni vzhodnoevropski voditelji in nedavno tudi vodstvo EU.
Slovenski predsednik vlade je dejal, da je polurni pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim “veliko bolj ugodno vplival na evropsko perspektivo Ukrajine kot več tisoč srečanj o istem vprašanju v preteklosti”.
Zelenski naj bi v četrtek (28. februar) voditeljem EU izrazil gorečo prošnjo za članstvo v bloku in jim dejal: “Morda me zadnjič vidite živega.”
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedeljo (28. februar) poudarila, da Ukrajina sodi v EU in da blok želi, da se mu pridruži, kar so nekateri ocenili za doslej najjasnejše zaveze izvršilnega organa EU.
“Zdaj je čas za razmislek o strateških spremembah, ki se ponujajo, saj se javno mnenje v Zahodni Evropi spreminja,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.
“To mora biti strateški politični odgovor EU na trenutne izzive. Kar pred enim tednom ni bilo mogoče, je zdaj mogoče,” je dodal.
Glede na vse tesnejše vezi Kijeva z Zahodom, ki so Moskvi trn v peti, bodo te pripombe verjetno razjezile Putina, ki je svoj neizzvani vpad v Ukrajino upravičeval z zgodovinsko enostjo ruskega in ukrajinskega naroda.
“Zelo sem vesel, da smo imeli, potem ko sva s poljskim predsednikom vlade Morawieckim poslala to pismo, kar živahno razpravo v Evropskem svetu, pridružili pa so se tudi nekateri kolegi z Zahoda,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.
A dokler Ukrajina ni uradna kandidatka za pogajanja o pristopu, pozivi za razširitev bloka naletijo na gluha ušesa v Bruslju in vseh evropskih prestolnicah.
“Te razprave o širitvi v zadnjem desetletju so bile zelo zastarele: ne izpolnjujejo pogojev; ne nadzorujejo svojega ozemlja in tako naprej – to je bila ruska zgodba, zato je Rusija začela te zamrznjene konflikte,” je nadaljeval.
“Govoriti o evropski perspektivi za Ukrajino ne pomeni le ponuditi jim možnost blaginje čez 10 ali 15 let, ampak tudi dati jim upanje in občutek pripadnosti družini – in obstaja družina, ki se bori zanje,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.
“Bitka pripovedi”
Preventivni obveščevalni napadi Združenih držav in uprizorjeni televizijski utrinki Rusije so del “bitke pripovedi”, odkar se je Rusija odločila vpasti v Ukrajino.
Na vprašanje, ali verjame, da pritisk javnosti vpliva na dejanja Moskve, je predsednik vlade Janez Janša odgovoril: “Kremelj se ni zavedal, da zdaj lahko vsakdo poroča in da se ni mogoče boriti s propagando v starem sovjetskem slogu.”
O primerjavi z jugoslovanskimi vojnami je premier Janez Janša povedal, da zahodne države niso bile pripravljene reševati tistega, kar se je na koncu zgodilo. “Mediji pa so bili pripravljeni – in enako je zdaj v Ukrajini,” je dejal in dodal: “Brez pozornosti medijev Ukrajina ne bi imela veliko možnosti.”
“Ko ljudje po vsem svetu lahko vidijo trpljenje, razlikujejo med tistimi, ki napadajo, in tistimi, ki se branijo, se stanje spreminja,” je še poudaril.
Ukrajinski begunci
Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) pravi, da načrtuje obravnavo do štirih milijonov ukrajinskih beguncev, če se bo stanje poslabšalo. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je ocenil, da ta številka lahko doseže sedem milijonov.
“Seveda je Slovenija pripravljena prevzeti svoj delež; podobno stanje je bilo po vojni v Bosni,” je predsednik vlade Janez Janša odgovoril na vprašanje, ali se bo država zavezala sprejeti ukrajinske begunce.
Poudaril pa je, da ti, ki bežijo iz Ukrajine “niso migranti, ampak begunci”, in dodal, da so si bili voditelji EU “enotni pri tej oceni”, ko so prejšnji teden obravnavali to vprašanje.
Na vprašanje, ali je zdaj čas za vnovično odprtje razprave o zastalem migracijskem paktu EU, je slovenski premier odgovoril, da bi blok moral končati razpravo, ki je ni bilo mogoče dokončati v zadnjih letih. “Ni pa mogoče končati razprave o razliki med ekonomskimi migranti in begunci, to sta dve različni kategoriji,” je še dodal.
Pogovor je opravila Alexandra Brzozowski, EURACTIV.com, uredila pa Alice Taylor.
Vir: gov.si
