Piše: Franc Trunk
…je zapisalo sodniško društvo ob uboju izvršiteljev (op.a. svojcem obeh žrtev izrekam vso sožalje), ki sta poskušala zarubiti vsega nekaj sto evrov vredno vozilo…
Če prav razumem širino pomena sporočilnosti zapisanega citata sodniškega društva, se sodniško društvo krepko zaveda, da se bodo morali strezniti tudi tisti sodniki/ce, ki (op.a. zmotno!) menijo, da so v njim lastnem krivosodju nedotakljivi, ob čemer predmetni citat sodniškega društva prinaša nekakšno posipanje krivosodja s pepelom – tistega krivosodja, ki je v njemu lastni zlorabi oblasti nekaznovano uničilo/ubilo že prenekatero življenje – in sedaj ob neljubi karmi vik in krik deležnikov sodniškega društva kot, da se v njim lastni retradiranosti ne bi zavedali, da kozarec hodi po vodo samo toliko časa dokler ga ne razbijejo…
Aksiom kategorije Časa trdi, da vsak ‘zato’ ima pred tem svoj ‘zakaj’ in le retardom je dovolj zgolj ‘zato’, da obsojajo…
Evidentno imamo opravka s kognitivno prikrajšano oblastno množico, ki jo predstavlja sodniško društvo – vsa čast izjemam, ki so ‘utopljene’ v večini – ki se ne zaveda, da zloraba oblastne moči lahko posameznega človeka, ki je v oblastnem ponižanju/poniževanju njegovega človekovega dostojanstva stisnjen v kot, v skrajni sili privede do neracionalnosti, ki se lahko odražajo v ekstremih od samomora do umora nedolžne žrtve… Tozadevno običajno velja, da so zavržni oblastni zločinci v akciji njim lastne povzročene predmetne nečloveške skrajne sile ravno tisti isti, ki so najglasnejši pri obsojanju neljube reakcije!
Kako po/znano! v udbaško meduradniškem ščitenju uradniškega zločinstva v do amena sistemsko skorumpirani RS…
Dominantni mediji, ki so praktično dva meseca molčali o nestrokovni ‘stručni spremi’ branka masleše in njegovem politično ‘šenkanem’ pravosodnem izpitu niso niti z besedo izpostavili vzroka predmetne tragične posledice, ki se rezultira v smrti dveh izvršiteljev, ki sta nedolžni žrtvi predmetne tragedije, katere krivdo nedvomno nosijo predhodno povzročene vse/življenjske (krivosodne!?) krivice…
Zapis sodniškega društva, citat:
“Vsakršno izražanje nespoštovanja do sodnih odločb, še posebej javno omalovaževanje in diskreditacija, so napačen signal in podpihujejo prepričanje, da se sodnim odločbam lahko upira tudi drugače, ne pa izključno s pravnimi sredstvi,”…
je sprejemljiv samo v primeru, če so sodne odločbe posledica delovanja sodnic/kov znotraj Zakona in Ustave RS!
Kako retardiran je predmetni zapis sodniškega društva razkrivajo dokončne pravnomočne sodbe VS RS in ESČP (npr. VS RS št. 12400/2013, VS RS št. 52710/2013, VS RS št. II Ips 198/2018 in/oz. ESČP No. 60503/15 Trunk v. Slovenia,…), ki enoznačno potrjujejo NAKLEPNO!!! zlorabo sodniške funkcije za povzročanja zla posamezniku, kar je vredno vsega javnega nespoštovanja tovrstnih krivičnih sodb nižjih sodišč in vredno vsega javnega omalovaževanja in diskreditacije tozadevnih krivosodnih p(ra)sic in krivosodnih prascev, ki v NAKLEPNI!!! zlorabi krivo/sodne toge povzročajo zlo posameznikom…
Ob zgoraj izpostavljenih materialnih dejstvih se kot maloumna farsa bere izjava bivšega predsednika sodniške društva tov. andreja ekarta, citat:
»Sodniki se zavedamo izjemne odgovornosti pri sojenju, pri čemer si prizadevamo vse stranke obravnavati spoštljivo in nepristransko, izdajati razumljive sodne odločbe, zadeve pa reševati vsebinsko.«
Še enkrat toliko zapišem, da ni zrcalo krivo, če krivosodno p(ra)sico zrcali kot krivosodno p(ra)sico, pa se ta pisala alja kratovac ex. Prokopović ali pa vanja klavora ali …
Vsak, ki bi prebral/razumel zgoraj navedene dokončne postulate sodb VS RS in ESČP bi se zgolj zakrohotal ob maloumnem izpadu bivše predsednice sodniškega društva tov. urške kežmah, ki trdi, da je temeljno načelo sodne veje nepristranskost, ki zavezuje slehernega sodnika pri njegovem delovanju, kjer je poudarila tudi, da ima vsak državljan pravico do poštenega in neodvisnega sojenja, čemur da sodna veja oblasti sledi…
Ah, bejž no bejž urška – in potem svizec zavije čokolado…
In nenazadnje, retorično:
Kako naj žrtev v primeru z dokončno pravnomočno sodbo VS RS enoznačno dokazane NAKLEPNE!!! zlorabe sodniške funkcije v škodo žrtve, le-ta z uporabo pravnih sredstev doseže satisfakcijo, če pa sodniško društvo stoji na stališču, da ni mogoče klicati na odgovornost tovrstne krivosodne p(ra)sice in krivosodne prasce!?
Povsem pravilno je minister za pravosodje marjan dikaučič (op.a. tisti isti, ki je v primeru maslešine sporne bosanske ‘stručne spreme’ več mesecev mrtvoudno molčal in še vedno ni odredil strokovnega nadzora nad sporno dokumentacijo ne/izpolnjevanja temeljnih pogojev za sodniško službo, ki jo je več kot 40 let opravljal za sodnika po političnem dekretu komunističnega sekretariata imenovan branko masleša…) izpostavil, da moramo imeti do tovrstnih nasilnih dejanj ničelno toleranco!
Povsem zgrešena pa je trditev marjana dikaučiča, da ničelna toleranca za tovrstna nasilna dejanja velja ne glede na vzrok – tukaj, v slednjem elementu je marjan dikaučič razkril vso razkošje njemu lastne kognitivne prikrajšanosti intelektualne podhranjenosti, kjer empirično dokazano velja – dokler ne bo (tudi on) nihče storil nič za odpravo tovrstnih vzrokov, ki jih v akciji generira politično motivirano krivosodje, kar vse lahko vodi v reakcijo tovrstne katastrofe, je ‘objokovanje’ tovrstnih reakcij nič drugega kot Sizifova pot…
Ve se, čigava vse je tozadevna odgovornost, kjer velja, da je skrajni Čas, da se streznijo vsi deležniki krivosodne oblasti…
Saj ni res, pa je…
Franc Trunk
Veteran vojne za Slovenijo
