Piše: Lea Kalc Furlanič
Zgodovinska palača Tarsia v središču Kopra ne bo več sedež Časopisno-založniške družbe Primorske novice, d.o.o. (PN). V njej bo imela svoje prostore italijanska narodna skupnost koprske občine. Denar za nakup – slab milijon evrov – je skupnosti zagotovila država oziroma finančno ministrstvo preko urada za narodnosti. Večinski lastnik PN so podjetja Martina Odlazka, ki, kot je znano, preko svojih medijev rušijo sedanjo vlado. Zato pa je ironija toliko večja, če bi Odlazek svoj del kupnine (ta je torej izvorno iz državnega proračuna) porabil za reševanje svojih podjetij v finančni stiski. Pravniki pojasnjujejo, da je s posojilnimi pogodbami in soglasjem nadzornega sveta to možno. Odgovorov direktorja PN Janeza Pavčnika na ta vprašanja v dveh tednih nismo prejeli.
Zakaj je družba Primorske novice prodala svojo palačo Tarsia v središču Kopra, kjer je že več desetletij sedež družbe, in kako bo kupnino razdelila med solastnike ter kako jo bodo ti lahko porabili, nam direktor PN Janez Pavčnik v dobrih dveh tednih ni odgovoril. Sicer je bila družba Primorske novice, čigar večinski lastnik so od maja lani podjetja medijsko-smetarskega tajkuna Martina Odlazka (Svet24, Salomon in Curator nova, skupaj imajo 52-odstotni delež), še lani konec poletja v rdečih številkah. Pred tem je prodala še svojo pisarno v dvorani Bonifika in na prodaj so pisarne uredništva v Novi Gorici. Niti na vprašanje, kam se bodo zaposleni v koprskem uredništvu selili, od Pavčnika nismo dobili odgovora, neuradno naj bi šli v prostore upravne stavbe Cimosa v Šalari. Prodaja palače Tarsie se je sicer odvijala še pod prejšnjim večinskim lastnikom PN – Splošno plovbo, a neuspešno.
Država bo s skoraj milijonom evrov podprla italijansko narodno skupnost
Podatke o kupcu palače smo poiskali na vladnem uradu za narodnosti. Direktor urada mag. Stanko Baluh je pojasnil, da Republika Slovenija na svojem ozemlju varuje in zagotavlja pravice dveh avtohtonih narodnih skupnosti, italijanske in madžarske. Pravice avtohtonih skupnosti in njunih pripadnikov so zajamčene v Ustavi Republike Slovenije. V njenem 5. členu je določeno, da država na svojem ozemlju varuje in zagotavlja pravice italijanske narodne skupnosti, določbe 64. člena Ustave jamčijo avtohtoni italijanski narodni skupnosti in njenim pripadnikom pravico, da z namenom ohranjanja svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstveno raziskovalne dejavnosti ter medijske dejavnosti, založništvo in informiranje v materinem jeziku. Poleg tega imajo pravico do vzgoje in izobraževanja v materinem jeziku ter razvoja tega področja v materinem jeziku. Država gmotno in moralno podpira uveljavljanje v 64. členu Ustave RS vseh opredeljenih pravic.
»V skladu z navedenim in na podlagi podpisanega aneksa z dne 15. 7. 2021 k Dogovoru o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti z Vlado Republike Slovenije z dne 3. 7. 2020 bo Vlada v Načrt razvojnih programov 2022-2025 vključila projekt Zagotovitve prostorov za organizacije italijanske narodne skupnosti v Mestni občini Koper. Za izvedbo projekta bo Ministrstvo za finance preko Urada za narodnosti zagotovilo pravice porabe v višini 956.710 evrov (ali 100-odstotni delež kupnine),« je še dodal Baluh.
In sklenil: »Namen zagotovitve ustreznih prostorov oziroma investicije je, da se vse organizacije italijanske narodne skupnosti preselijo na skupni naslov in tako še bolj povezano in uspešno opravljajo svoje poslanstvo v dobrobit narodne skupnosti. Hkrati pa to predstavlja zmanjšanje letnih stroškov, povezanih z najemi prostorov in obratovalnimi stroški, ki so jih organizacije italijanske narodne skupnosti imele do zdaj in jih je v skladu z zakonodajo krila država.«
Kupnina gre lahko tudi za investicije v druge pravne osebe
Kako lahko v skladu z zakonodajo družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) v primerih, ko prodajo svoje nepremičnine, upravljajo s kupnino, smo vprašali tako na finančno kot na gospodarsko ministrstvo, vendar so nas odpravili s preusmeritvijo na kupca, torej urad za narodnosti. A slednji nima pristojnosti nadzorovati poslovanje d.o.o. So nam pa pravniki pojasnili, da d.o.o.-ji lahko svoje dobičke preko posojilnih pogodb »prelijejo« v druga podjetja. »Lastnik in direktor podjetja odločata, kaj bosta počela s kupnino. Edino morata spoštovati predpise. Kupnino lahko porabijo za vračilo posojil, katera so v preteklosti najele Primorske novice, lahko za plače, za izplačilo dobička, če ga imajo, ali pa za investicije v druge pravne osebe,« so nam pojasnili v eni od davčno-svetovalnih družb.
Soglasje se navadno sprejema v nadzornem svetu družbe. Tu pa se, splošno znano, merijo moči za interese in sestava oziroma število nadzornikov v svetih sledi deležem v družbi. Po javnih podatkih so poleg Odlazkovih podjetij družbeniki Primorskih novic še: časopisna družba Dnevnik (ima 12,1-odstotni delež), Luka Koper (z 10,8 odstotki), mestni občini Koper (0,29 odstotka) in Nova Gorica (0,25 odstotka) ter dva manjša (vir: Redni izpis iz sodnega/poslovnega registra, Ajpes). V nadzornem svetu sedi pet članov, od tega so trije Odlazkov kader. Kar pomeni, da imajo večino. Država (oziroma slovenski davkoplačevalci!) je sicer s slabim milijonom evrov pomagala italijanski narodnostni skupnosti, a čas bo pokazal, kam bo šla kupnina od palače Tarsia. V preteklosti se je namreč družba Primorske novice na vse kriplje trudila varčevati, pri tem so imeli ključno vlogo zaposleni: nekaj časa ni bilo denarja za honorarje, zato je vodstvo deset odstotkov plač tistih, ki so s soglasjem na to pristali, uporabilo za honorarje zunanjih sodelavcev; pred Odlazkovim prevzemom maja 2021 pa se je vodstvo s soglasjem sindikata poslužilo možnosti, da zaposlenim ni izplačevalo postavke za stalnost. Bilo je še drugih načinov varčevanja, vselej bolj na škodo zaposlenih. Prodaja palače Tarsia je bila zadnja možnost.
Sicer ima Odlazkov imperij zelo prepleteno in zapleteno mrežo lastništva. Eno od njegovih podjetij – Krater, denimo, je bilo visoko zadolženo in je šlo v stečaj. Na dražbi se je prodajalo 40 odstotkov družbe Salomon, izdajateljice številnih spletnih in tiskanih medijev. Krater in večina podjetij okoli Kraterja so večinoma končala v stečajih. Salomon pa je ohranjen.
40-odsotni delež Salomona je na dražbi (v povezavi s Kraterjem) že pred leti, v času prejšnjih vlad, kupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). S tem je DUTB vstopil v lastništvo podjetja Salomon, pri tem pa nima enakopravnih pravic glasovanja, saj ima Dolenjski list (ta je večinski lastnik Salomona) ob isti vrednosti deleža (1 glas za 50 evrov vrednosti) trikrat večjo glasovalno pravico, za kar so s posebno, notarsko overjeno pogodbo že pred tem poskrbeli v širši družini Odlazek. DUTB ima torej dolžnosti, pravic pa ne v zakonsko določeni normi.
