Piše: Martina Košica
Slovenci smo kot narod obstali zaradi jezika, umetnosti in kulture. Mnogo res dobrih narodno zabavnih ansamblov, pevcev, pesnikov, pisateljev, slikarjev, arhitektov npr. Jože Plečnik itd. premore naša domovina. Kako čudovita je sakralna umetnost. Ugotovitev, da je vsaka od cca. Od 2900 cerkva manjša galerija umetnosti je resnična, ker jo navdihuje presežno, duhovno, lepo in dobro.
Če kultura, ki je naš vsakdanji spremljevalec umanjka smo osiromašeni. Vprašanje je kaj nam sporoča. Obstaja kultura medčloveških odnosov, sodelovanja, govora, obnašanja, dialoga, miru, kultura do tuje lastnine in še in še. Lahko jo gradimo ali rušimo. Koliko negativnostim in zlorabam le – te smo bili priča v teh dveh letih. Nasilni protesti kljub epidemiji, grožnje s smrtjo, primitivno zmerjanje, (celo predsednika vlade na Kredarici), mazaške akcije tako imenovanih subkulturnih umetnikov, kot kurjenje lutk in stolov, polivanje z rdečo barvo, hrupnega motenja proslave itn. Vabila na kolesarske proteste s štenpljanjem po zidovih. Pa še plačilo pričakujejo za vandalizem in laži. Vse to so bile akcije levih nevladnikov in somišljenikov s podporo nacionalnih medijev. Res zavržno. Tu je na izpitu padla kultura, umetnost in resnica, ker kot taka vzbuja sovraštvo in negativna čustva. Koliko plev, ki jih je potrebno ločiti od zrnja.
Grafitarji pa so prav posebno poglavje predvsem v Ljubljani in tudi v drugih mestih. Izgleda, da jih nihče ne omejuje. Svinjajo po zidovih zasebnih in javnih stavb. S kakšno pravico? Metelkova, Trubarjeva, ulica za Ljubljanico, nekdanja bližina Roga pa tudi drugod po mestu. To je grd vandalizem. Saj pravijo, kjer se osel valja, tam dlako pusti. Verjetno sprejev in barv ne kupujejo iz lastnega žepa. Poleg Ljubljančanov se zgražajo tudi turisti. Ali je Ljubljana še »bela«? Marsikdo si misli, da so brezdelneži in zasvojenci, kar je marsikdaj res.
Obstaja kultura smrti. Splav, evtanazija, zanikanje narodne identitete in netenje razdvajanja ter sovraštva. Zagovarjanje ideologij, kot je zločinski komunizem, ne kritično poveličevanje LGBT teorije spola. Vse to so prioritete levih aktivistov. Po njih ravnanjih jih boste spoznali. Kultura življenja pa je najpomembnejša za obstoj Slovenije in EU, saj je družina osnovna celica družbe.
Brez umetnosti in kulture bi bil svet prazen in pust. Lepa umetnost nas vedno obogati. Prav tako športniki, ki ponesejo dobro ime Slovenije v svet.
Martina Košica, Ljubljana
