Piše: C. R.
Tanja Čufer, dr. med. je mednarodno priznana onkologinja, specialistka internistične onkologije in redna profesorica onkologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot gostujoča profesorica je delovala tudi na znani onkološki Kliniki Jules Bordet v Bruslju.
Svoje delo in znanje že desetletja posveča bolnikom z rakom. Kot strokovna direktorica Onkološkega inštituta v Ljubljani je v devetdesetih letih poskrbela za dosledno izvajanje multidisciplinarne oskrbe raka ter upoštevanje mednarodnih ter domačih smernic v vsakodnevni klinični praksi. Vseskozi je močno vpletena v mednarodne strokovne povezave. Bila je predsednica mnogih pomembnih mednarodnih združenj na področju onkologije. V letih 2010–2012 je kot prva ženska predsedovala mednarodnemu odboru največjega svetovnega združenja onkologov ASCO IAC. Ta čas poučuje onkologijo na katedri za onkologijo MF v Ljubljani in dela v Medicinskem centru Ljubljana (MCL). V njem bolnikom in svojcem v obliki drugega mnenja svetuje, kako najhitreje priti do najboljše mogoče diagnostike in zdravljenja raka.
Demokracija: Kaj pomeni drugo mnenje za bolnike z rakom in zakaj je tako zelo pomembno?
Čufer: Rak je kompleksna bolezen in vedno je treba združiti znanje več strokovnjakov, da se pride do najboljše mogoče diagnostike in zdravljenja za vsakega posameznega bolnika. To je namen t. i. multidisciplinarnih konzilijev, ki delujejo v bolnišnicah, ki oskrbujejo rakave bolnike in so del standardne oskrbe. Vendar to ni dovolj. Znano je, da je za zdravljenje rakave bolezni dobro pridobiti še t. i. drugo mnenje, to je mnenje druge institucije oziroma strokovnjaka. Drugo mnenje bolniku pogosto daje potrditev in zaupanje, da je predlagana oskrba najboljša. V primeru drugačnega mnenja pa bolniku ponudi možnost izbire in vnovični razmislek o zanj najprimernejšem zdravljenju. Drugo mnenje je v razvitem svetu že pridobljena pravica rakavih bolnikov, ki jo krije tudi zdravstveno zavarovanje.
Demokracija: V zadnjih letih se ukvarjate predvsem s pljučnim rakom Kje smo danes pri obvladovanju tega raka?
Čufer: Na področju pljučnega raka je bil v zadnjih letih dosežen ogromen napredek. Še pred desetletji skoraj neozdravljiva bolezen je danes, če raka odkrijemo v zgodnjem, operabilnem stadiju, postala ozdravljiva pri večini bolnikov. Rezultati zdravljenja operabilnega raka pljuč pri nas so danes povsem primerljivi z rezultati v razvitem svetu. Po zadnjih podatkih registra raka RS se je število bolnikov, ki preživijo z omejenim stadijem bolezni, v zadnjih desetletjih podvojilo. Pravkar smo naredili analizo preživetij za bolnike z operabilnim rakom pljuč, ki so bili v letih 2010 do 2017 operirani na Kirurgiji Bitenc. Njihovo petletno celokupno preživetje je 64 odsttkov in presega preživetja v marsikateri svetovno znani kliniki. To je gotovo posledica zelo dobrih operativnih tehnik, skoraj ničelne umrljivosti zaradi posega samega ter dobre predoperativne in po operativne oskrbe bolnikov, ki se izvaja skupaj s strokovnjaki Klinike Golnik. Izsledke bomo v naslednjih tednih podrobneje predstavili strokovni in laični javnosti ter objavili v mednarodni literaturi.
Demokracija: Vedno bolj nas zanima, kako geni vplivajo na tveganje zbolevanja za rakom, o tem želimo vedeti kar največ.
Čufer: Pri tveganju zbolevanja za rakom imajo velik pomen geni oziroma spremembe v genih, ki jih podedujemo. Ena najbolj znanih sprememb so mutacije BRCA, ki povečajo tveganje zbolevanja za rakom dojke in drugimi raki. Obstajajo pa še številne druge prirojene genetske spremembe, ki lahko zvišajo tveganje zbolevanja za rakom. Te spremembe je mogoče določati v krvi ali v slini. Tudi na MCL se izvajajo taki testi in kar nekaj ljudi se odloči zanje. Seveda je soočanje z izvidom testa, če je pozitiven, pogosto težko. Izvid je lahko tudi neustrezno razumljen. Zato je pomembno. da na MCL posameznikom ne ponujamo samo testa, ampak tudi pogovor s strokovnjakom. Pogovorimo se o izvidu in v primeru pozitivnega testa svetujemo nadaljnji življenjski slog in presejalne programe, ki lahko sicer povišano tveganje zbolevanja za rakom zmanjšajo. Če je treba, posameznika in njegovo družino napotimo na nadaljnjo genetsko svetovanje in testiranje v pristojnih institucijah.
Demokracija: Kje vidite nadaljnji napredek in izzive pri obvladovanju raka?
Čufer: V naslednjih letih je pričakovati uvedbo novih, na umetni inteligenci temelječih radioloških in drugih diagnostičnih preiskav, robotske kirurgije, tehnološko bolj dovršenih oblik obsevanja in prihod številnih novih tarčnih in imunskih zdravil. Z metodami strojnega učenja in umetne inteligence se bo povečalo znanje o genomu rakave bolezni, kar bo vodilo v razvoj dodatnih diagnostičnih in terapevtskih metod. Ob številnih novih možnostih oskrbe raka pa bo glavni izziv za vsakega posameznika, kako v množici podatkov in možnosti najti zanj najboljšo in dosegljivo pot za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka. Rak je zelo kompleksna in huda bolezen, zato je vsaka poenostavitev ali narobe razumljena informacija lahko usodna. Zato bo moral vsak posamezni bolnik skupaj s strokovnjaki najti zase najboljšo pot. Partnerstvo, strpen dialog, odprte in dostopne možnosti ter vključenost vseh virov so tisto, kar bo ob množici informacij ponudilo najboljši rezultat.
