Piše: Janja Strah
»Bruselj že danes eksperimentira z Madžarsko. S svojimi neumnimi zahtevami in lažnimi obtožbami zoper vlado Viktorja Orbana eksperimentira, do kod lahko gre in kako bo Madžarska odreagirala. Ker so Madžari pametni in normalni ljudje, sem prepričan, da bo Orbanov konservativni Fidesz po volitvah dobil nov mandat za sestavo vlade,« je za poljsko nacionalno televizijo dejan urednik revije Demokracija Jože Biščak.
Pretekli konec tedna je bila na poljski nacionalni televiziji oddaja o bližajočih se volitvah na Madžarskem (3. aprila) in od odnosu Bruslja do vlade Viktorja Orbana. V pogovorni oddaji »Co dalej?« so sodelovali politolog in sociolog dr. Tomasz Grzegorz Grosse, diplomat, novinar in direktor Inštituta za poljsko-madžarsko sodelovanje prof. Maciej Szymanowski, profesorica politične filozofije in direktorica Centra za evropske študije na pariški univerzi Marne-la-Vallée Chantal Delsol ter urednik revije Demokracija Jože Biščak.
Biščak je dejal, da Madžari, ki večinoma prisegajo na tradicionalne vrednote in so družinski ljudje, na volitvah ne bodo dopustili, da bi levičarji v povezavi z Brusljem iz države naredili retardirano in nemoralno skupnost. »Po mojem mnenju lahko levica na Madžarskem zmaga le z volilno prevaro. In če bi do tega vendarle prišlo, potem bi levičarji najbrž začeli pogrom, kakršnega so nazadnje videli v komunizmu. Na silo bi vpeljali liberalno demokracijo z vsemi norimi idejami o teoriji spolov in internacionalizmu, izpeljali bi novo socialistično revolucijo, vse, ki bi bili drugačnega mnenja, bi pozaprli ali preprosto likvidirali. To je edino kar znajo danes v demokrate preoblečeni komunisti,« je menil Biščak.
Bo besedah urednika Demokracije Evropska unija nikoli ni bila mišljena kot federalna skupnost, ampak kot skupnost suverenih držav s prostim pretokom blaga in storitev. »To pomeni, da se Bruselj nima pravice vmešavati ali nima prav nikakršnih pristojnosti, da bi Poljsko kaznoval zaradi upokojevanja sodnikov, Madžarsko zaradi družinskega zakona ali Slovenijo zaradi državne tiskovne agencije. To so stvari, ki so v izključni pristojnosti suverenih držav, to nima prav nikakršne povezave s pravnim redom EU, kaj takega ni zapisano v prav nobeni pristopni pogodbi. Poleg tega, ali je ta red nad ustavami posameznih držav članic? Po mojem mnenju ni. Nekaj, kar je v glavah in domišljiji bruseljske elite, ki je že povsem pod vplivom Sorosove liberalne demokracije, se ne more vsiliti državam članicam. Skrbi me, da gre danes Unija pospešeno v smeri federalizacije in da se skuša suverenost članic čimbolj omejiti. Levičarsko povampirjenost Bruslja bo treba ali ustaviti ali pa preprosto izstopiti iz Evropske unije,« je še povedal.
Profesor Tomasz Grzegorz Grosse je menil, da podpora Bruslja Madžarski opoziciji pomeni kršitev standardov demokracije. »Mednarodna organizacija in tehnokratske institucije, ki v resnici nimajo demokratičnega mandata, se ne bi smele vmešavati v demokratični proces v drugih državah, ker program, ki so ga Madžari doslej izbrali, teh mednarodnih institucij ne mara. To je nekaj zelo nezaslišanega. Še več, ne gre le za kršenje standardov liberalne demokracije, ampak tudi za kršitev evropskih pogodb,« je dejal Grosse.
Profesor Grosse je opozoril, da je bilo izplačilo denarja Madžarski v okviru nacionalnega načrta obnove začasno ustavljeno zaradi reform izobraževalnega sistema, ki so jih uvedle oblasti v Budimpešti in ki po trditvah uradnikov v Bruslju diskriminirajo spolne manjšine. Toda madžarska izobraževalni sistem in proces izobraževanja mlade generacije sta v skladu s pogodbami v izključni domeni držav članic, ne pa organov EU v Bruslju. »Na ta način Evropska komisija pritiska na Orbánovo vlado na eni strani in volivce na drugi strani, naj podprejo opozicijo. Argument je preprost: dokler ne boste zamenjali vlade, ne boste dobili evropskih sredstev. To je nekaj, kar je bilo prej nepredstavljivo, ko gre za integracijske procese,« je bil ogorčen Grosse.
Maciej Szymanowski je menil, da je Madžarska od začetka svojega obstoja uporabljala zakone, ki jih Madžari imenujejo organski zakoni. Ta vrsta prava obstaja že od leta 1989. »Viktor Orbán je ob ponovnem prevzemu oblasti leta 2010 pripravil ogromno zakonov nasploh, vključno s številnimi novimi ustavnimi, ki bi jih bilo težko razveljaviti z navadno večino in brez referenduma, saj jih je izglasovala dvotretjinska večina v parlamentu. Ne morem si predstavljati takšne situacije,« je še menil Szymanowski, ki ugotavlja, da se je na Madžarskem število podpornikov konservativnih vrednot znatno povečalo, ne le med starejšimi, ampak tudi med mladimi Madžari.
Chantal Delsol pa je poudarila, da je Evropa na prelomnici in da je ima Viktor Orbán v velikanskem civilizacijskem sporu z globalno levico priložnost, da reši krščanske vrednote.
