Danes je v dvorani Kulturnega doma Šmarca pri Kamniku potekala predstavitev knjige »Vzporedni mehanizem globoke države«, na kateri je poleg avtorja knjige, mag. Rada Pezdirja, sodeloval tudi raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza. Pogovor v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova Obzorja je vodil namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije Metod Berlec.
Rado Pezdir, ekonomist, je avtor številnih strokovnih in publicističnih člankov, napisal je knjigo »Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunov«, skupaj z Igorjem Omerzo pa tudi knjigo »Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB«. V svoji najnovejši uspešnici »Vzporedni mehanizem globoke države« Pezdir na podlagi arhivskih gradiv opisuje delovanje udbo-partijskega vzporednega ekonomskega sistema, ki je v Sloveniji onemogočil zdravo tranzicijo.
Igor Omerza je raziskovalec udbovskih arhivov in pisatelj, avtor številnih knjig. Sodeloval je v procesih demokratizacije in nato osamosvajana Slovenije, med drugim je bil član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic. Po svoji dolgi in bogati politični karieri se je umaknil iz javno-političnega življenja in se posvetil raziskovanju in publicistiki. Izdal je številna dela, ki so večinoma močno odmevala v javnosti, med njimi knjigo »Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA, s podnaslovom Ciril Žebot – Peter – Prvi del«.
Kako so se njune poti srečale?
Igor Omerza je na vprašanje, kako da se je pred približno 15 leti zakopal v arhive, pojasnil, da so se takrat s prijatelji iz Odbora za človekove pravice odločili, da bi napisali knjigo o tem odboru. Ko je izvedel, da je arhiv odprt, je šel tja – in ‘padel noter’, tako ga je pritegnilo. Rado Pezdir pa je pri raziskovanju vzporednega mehanizma iskal dokumente izpred leta 1990 in pot ga je peljala v Arhiv RS. Tam sta se srečala, se začela pogovarjati … in kmalu skupaj napisala knjigo »Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB«.
Bili so še hujši od Zemljariča
»TO je skupaj z NLB organizirala celo serijo črnih fondov v tujini, postali so tako predrzni, da so nekateri še sami začeli vleči denar ven, mimo partije. Dokazala sva, da je bil Niko Kavčič prvi bankster, ki je kradel,« je dejal Pezdir, ki v svoji knjigi popisuje, kako se je leta 1990 začelo odtekanje družbenega kapitala v tujino, ta kapital pa se je pozneje začel vračati zlasti v medijski, medicinski in bančni sektor. Udba nikoli ni delala na svojo roko, navodila je dajala partija mimo zakonov in države, ustno, »kot v organiziranem kriminalu«. Omerza je dodal, da sicer ni vse tako črno-belo, in navedel primer Janeza Zemljariča; ta je, ko je prišel v Udbo, začel preganjati stare »povampirjene« Udbovce, ki so staro prakso vedno bolj uporabljali za lastne žepe. Zemljarič je bil tudi ‘uspešen’ pri ugrabitvah, imel je prste zraven pri bombnem napadu v Velikovcu, bil je zelo operativen, je naštel Omerza in dodal, da je potem v tranziciji imel pomembno vlogo v gospodarstvu.
Vzporedni mehanizem se je začel graditi leta 1948, je dejal Pezdir, zadnja podjetja, ki jih je identificiral, pa so se zapirala na Britanskih Deviških otokih leta 2017 …
Kaj pa SDK?
Metoda Berleca je zanimalo, če je Omerza kot direktor Službe družbenega knjigovodstva (SDK) kaj slutil o vsem tem? SDK je pokrivala Slovenijo, ne pa tudi tujine, je pojasnil Omerza. So pa v njegovem dveletnem mandatu opravili 2.000 inšpektorskih pregledov na področju privatizacije in ugotovitve predali državnem tožilstvu, tam pa se je zaustavilo – kot meni Omerza, je bil razlog za to v slabi, nedodelani zakonodaji.
Milijarde, milijarde …
Seveda je beseda tekla tudi o aferi o oprani iranski milijardi v NLB, o kateri Pezdir piše v prvem poglavju svoje uspešnice. Koliko denarja pa smo na splošno izgubili? Omerza, ki ima rad konkretne številke, je navedel, da je v desetih letih samo iz portoroške igralnice »izginilo 250 milijonov evrov, novogoriška pa je bila nekajkrat večja in smo že pri milijardi«. Kje je končala ta milijarda? »Predvidevam, da se tudi ta denar vrača. In to je strašna moč,« je dejal Omerza ter poudaril, da je to le področje igralništva.
»Ta izvoz kapitala pred padcem Berlinskega zidu ni bil značilen le za Slovenijo,« pa je še dejal Pezdir, »podobno se je dogajalo tudi v takratni Vzhodni Nemčiji, DDR, le da so tam to preiskali in denar uspeli potegniti nazaj.« Pri nas pa pač ne, saj je vzporedni sistem vse nadzoroval in ni hotel sesuti samega sebe. In smo prišli do 5-milijardne bančne sanacije …
Pogovor si lahko ogledate na spodnji povezavi:
