Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Božič je pred vrati in za marsikoga je to “najlepši čas v letu”. Praznujejo ga v 160 državah po vsem svetu, praznovanje se pa glede na državo razlikuje. Nekatere države praznujejo na božični dan ali 25. december, druge pa dan prej ali dan pozneje. Božična praznovanja po vsem svetu se lahko zelo razlikujejo tudi v božičnih tradicijah, za nekatere države je to le kulturni dogodek, medtem ko je za nekatere uradni državni praznik.
Božično praznovanje v mnogih državah vključuje postavitev božičnega drevesa z lučkami, obešanje adventnih venčkov in nogavic, sladkarije ter postavitev piškotov in mleka. Cerkve in družine postavljajo jaslice, ki prikazujejo rojstvo Jezusa Kristusa. Družine pošiljajo božične voščilnice, si izmenjujejo darila in pripravljajo božično pogostitev, ki jo delijo s svojo družino ali širšimi družinami. Države, ki ne priznavajo božiča kot uradnega državnega praznika, so med drugim Afganistan, Kitajska (razen Hongkonga in Macaa), Iran, Izrael, Japonska, Laos, Mongolija, Maroko, Severna Koreja, Pakistan, Katar, Savdska Arabija, Turčija, Združeni arabski emirati in Vietnam.
V Nemčiji se darila izmenjujejo na božični večer in ne na božični dan, saj menijo, da mora biti božični dan posvečen Kristusovemu rojstvu in ne darilom. Prvotno so božična drevesa začeli postavljati prav v Nemčiji, kjer ga v dom prinesejo na božični večer, na skrivaj pa ga za otroke okrasi mati.
Na božični večer na Poljskem glavno praznično jed postrežejo po dnevu posta. Družine imajo običajno obrok z 12 hodi, ki predstavlja 12 Jezusovih učencev. Božični večer se zaključi s pasterko, polnočnico v domači cerkvi, božični dan pa je namenjen maši in obisku prijateljev.
V Rusiji se božič praznuje 7. januarja zaradi 13-dnevne razlike med novejšim gregorijanskim in starejšim julijanskim koledarjem, na silvestrovo pa dedek Mraz prinese darila za otroke.
Tako kot v drugih evropskih državah tudi na Norveškem darila odpirajo na božični večer. Božiček, znan kot Julenissen, in njegovi majhni škratki, znani kot “nisse“, prinašajo darila. Božični dan je mirnejši in bolj sproščen dan s tradicionalnim zajtrkom in obiskom maše, 26. december pa je nadaljevanje praznovanja s prijatelji in družino, vključeni so tudi božični piškoti in druge dobrote.
Ker na Japonskem ne živi veliko kristjanov, ga vlada ne priznava kot uradni državni praznik, kljub temu pa božič predstavlja čas za širjenje sreče, številne tradicije pa so bile prevzete z zahodnih kultur, predvsem izmenjavanje daril in božične zabave. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi oglaševalske kampanje postalo priljubljeno jesti KFC (Kentucky Fried Chicken), to pa je postala kar tradicija, saj si Japonci že vnaprej rezervirajo KFC za božični večer.
Italija je država, ki rada praznuje svoje številne praznike in božič ni nič drugačen. Večina Italijanov začne božično sezono 8. decembra tako, da v svoj dom postavi jaslice, kjer je to zelo pomembna tradicija, domneva pa se tudi, da so bili Italijani prvi, ki so v jaslicah uporabili slamo. Prizori jaslic v Italiji so elegantni, zelo podrobni in v višino lahko dosežejo nekaj metrov. 24. decembra se meso in včasih tudi mlečni izdelki izločijo iz obrokov, to pa nadomestijo z morskimi sadeži. Po polnočni maši tradicionalno pojejo rezino ‘panettone‘, sadni biskvit in skodelico vroče čokolade. Božiček otrokom prinese majhna darila na božični večer, vendar se darila izmenjujejo šele v začetku januarja.
Kljub temu, da le majhen del na Kitajskem praznuje božič, so v tem času ulice v Šanghaju okrašene, v večjih veleblagovnicah pa lahko vidimo kitajsko različico Božička. Bolj kot z družino se ljudje družijo s prijatelji in se udeležujejo praznovanj. Mladi pari si na božič izmenjujejo majhna romantična darila, je pa hrana še vedno bistveni del božiča tudi na Kitajskem, zato običajno božično darilo simbolično predstavljajo elegantna jabolka, zavita v celofan. S to tradicijo so pričeli, ker mandarinska beseda za jabolko, pingguo, zveni podobno besedi za božični večer, pinganye.
Islandija praznuje Yule, ki je povezan s praznovanjem zimskega solsticija, ki sega tisoče let pred božičem. Pravzaprav je veliko božičnih tradicij vzetih iz Yule. Praznovanja na Islandiji se začnejo štiri nedelje pred 24. decembrom (advent) in končajo 6. januarja, 13 dni pozneje. Trinajst dni pred 24. decembrom otroci pustijo čevlje ob oknu, da bi jim Yule Lads, dva sinova trolov, ki živita v gorah, znanih po nagajivosti, pustila majhna darila. 24. decembra se nekateri udeležijo maše ob 18.00, nekateri pa pričnejo s praznično večerjo, po kateri se odprejo darila.
Medtem ko je v večini držav božič obeležen z glasnimi praznovanji, pa je nasprotno temu v Parizu, kjer so bolj priljubljeni obiski tržnic, ki jih je mogoče najti po vseh večjih mestih. Francija pa ima nekaj največjih tržnic v vsej Evropi, vseeno pa je božič v Franciji nekoliko tišji.
