Izigraval Franko bil je bosa,
velikega ne, bi bil vrhovni,
šef nad šefi, bos, a najmanj krovni,
dajte no, saj večjega ni štosa.
Pa poglejmo malce v zgodovino,
kakšno je bilo začetno stanje
preden sploh začel je šefovanje,
izigraval prava vladavino.
Se pojavil je in se prijavil,
rad pravico bi delil, je zinil,
da je pravnik komisiji hlinil,
vse izpite da je že opravil.
Trznil fant je, ko so ga vprašali,
kje da je diplomo vendar staknil,
bi s poti najraje se umaknil,
da preveč bi vanj več ne bezali.
Ve se, da v tujini je študiral,
tam na daljno-daljnem jugovzhodu,
toliko povedal je v uvodu,
nič pa, da bi kdaj kjer diplomiral.
Dobro, rekli so, saj si primeren,
ko imel je lica čisto bleda,
kak izpit se zlahka ti spregleda,
važno je, da zvest si, torej veren.
Diplomant pod krinko boš v ustroju,
to bo zate idealna vloga,
tisti cucek boš, ki vse uboga,
po potrebi valja se po gnoju.
In sprejel je vlogo takšno Franko,
diplomant z identiteto lažno,
ki v okolje dá se ga nesnažno,
in za vrat v opozorilo zanko.
Diplomant pod krinko se zaveda
kajpada odtlej, kaj s tem ga čaka,
saj v njem toliko le ni bedaka,
da bi ne dojemal, kaj je beda.
Bedno je njegovo delovanje,
uporaben fant za barabije,
v strahu večnem, da se ne razkrije,
absolventovo dejansko stanje.
Večni absolvent in nič več krinke,
ki razkrinkala se je kar sama,
je diploma zdaj za Franka drama,
klovn je v teatru, a brez šminke.
Le kako naj Franko se izmaže,
masla še in še ima na glavi,
krinka namreč vtisa ne popravi,
preslabo v korist njegovo laže.
