Piše: Metod Berlec
O graditvi drugega železniškega tira med Divačo in Koprom smo se pogovarjali z generalnim direktorjem družbe 2TDK, d. o. o., mag. Pavletom Hevko.
DEMOKRACIJA: Gospod Hevka, od 6. oktobra lani ste generalni direktor družbe 2TDK, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti države. Kako to, da ste se lani odločili kandidirati za vodenje družbe, ki ta čas vodi najobsežnejši gradbeni projekt v Sloveniji?
Hevka: Odločitev za to sicer zahtevno funkcijo je nekakšno logično nadaljevanje moje poklicne poti. Praktične izkušnje s področja javnega naročanja in vodenja zahtevnih projektov s področja gradbeništva so mi prinesle pristojnosti, na podlagi katerih sem se lahko s čisto vestjo odločil za to delo. Sicer pa so si izkušnje na manjših in večjih projektih v gradbeništvu zelo podobne, če že ne povsem enake, zato ocenjujem, da lahko pripomorem k uspešnemu dokončanju tega res zahtevnega in obsežnega projekta, ker imam za to vse potrebno znanje, izkušnje in pristojnosti.
DEMOKRACIJA: Kdaj in zakaj je država pravzaprav ustanovila to družbo?
Hevka: Pogodba o ustanovitvi družbe 2TDK, d. o. o., je bila podpisana 31. 3. 2016, in sicer na podlagi zakona o zgraditvi, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 51/18), in kot je razvidno iz naslova zakona, s primarnim namenom zgraditve drugega tira med Divačo in Koprom. Že od začetka nastopa te funkcije nam zelo dobro kaže, zadeve se premikajo v skladu s časovnico, graditev poteka brez večjih težav in lahko rečem, da bo projekt izveden v predvidenem roku.
DEMOKRACIJA: Veliko se je v preteklih letih govorilo o modelu financiranja tega infrastrukturnega projekta. Kako je s tem? Ali je sedaj zadeva finančno pokrita? Pri tem so se omenjale tudi t. i. zaledne države.
Hevka: Finančna konstrukcija za celotni projekt drugega tira je zaprta, vse pa je zelo nazorno predstavljeno in razloženo v Poslovnem načrtu, ki je javna listina, zato se sedaj ne bi poglabljal v podrobnosti. Kar zadeva mene osebno, mi je vseeno, od kod se pridobi denar, lahko tudi od zalednih držav; moja dolžnost je, da se pridobljeni denar porabi racionalno, transparentno in zakonito. Drugega tira ne potrebuje le Slovenija, zelo pomemben je tudi za zaledne države, ki ga bodo, potem ko bo narejen, uporabljale za transport tovorov iz Luke Koper in vanjo. Kot generalni direktor družbe 2TDK, d. o. o., pogovore z zalednimi državami vsekakor podpiram in v njih ne vidim nikakršnih teorij zarote ali kar prevzema celotne Slovenije, če se lahko malce pošalim.
Bodoči investicijski stroški projekta po zdaj veljavnem investicijskem načrtu znašajo 928,34 milijona evrov v stalnih cenah brez DDV oz. 940,13 milijona evrov v tekočih cenah brez DDV. Poleg začetnih investicijskih stroškov bo morala družba 2TDK zagotoviti tudi financiranje drugih stroškov (stroški obresti in nadomestil, operativni stroški družbe 2TDK), ki bodo nastali v času graditve. Celoten znesek financiranja v tekočih cenah brez DDV bo tako znašal 997 milijonov EUR. Investicija bo financirana z različnimi viri, in sicer kapital Slovenije in morebitne zaledne države znaša 400 milijonov evrov, 248 milijonov evrov je nepovratnih sredstev EU, ta so že zagotovljena, 123 milijonov evrov je predvidenega posojila mednarodne finančne institucije, 113 milijonov evrov je kredita komercialne banke, 110 milijonov evrov bomo pridobili iz pribitka k cestnini in 4 milijone evrov iz povečane uporabnine na železnicah.
Družba bo še letos kandidirala na razpisu za dodatna nepovratna sredstva v okviru programa Inštrumenta za povezovanje Evrope 2021, kjer se ocenjuje, da bi bilo mogoče pridobiti do 135 milijonov EUR nepovratnih evropskih sredstev, kar pomeni, da bi se v finančni konstrukciji za toliko zmanjšala potreba po kreditnih sredstvih mednarodne finančne institucije.
DEMOKRACIJA: Ko ste postali generalni direktor družbe 2TDK, d. o. o., ste se morali praktično takoj soočiti z vprašanjem, kdo bo izvajalec del …
Hevka: Ja, drži, funkcijo generalnega direktorja sem nastopil v vmesni fazi oddaje del, zato sem se o vsem moral odločati dokaj hitro, saj smo morali sprejeti odločitev o glavnem izvajalcu del. Pritožb v samem postopku izbire izvajalca del je bilo kar nekaj, a ves postopek smo uspešno izvedli do konca in oddali vsa dela pri graditvi drugega tira. Dosegli smo celo to, da smo celotno vrednost spravili pod našo ocenjeno vrednost, kar je pri tako zahtevnem projektu res velik uspeh. Konkurenca je bila na začetku razpisovanja javnega naročila zelo huda. Na javno naročilo za prvi odsek med Divačo in Črnim Kalom se je prijavilo kar 15 ponudnikov, na javno naročilo za drugi odsek med Črnim Kalom in Koprom pa 14. Celoten postopek smo pripeljali do cilja in pri tem prehodili uspešno pot javnega naročanja v skladu z veljavno zakonodajo.
DEMOKRACIJA: Kako vam je uspelo znižati vrednost gradnje pod milijardo evrov oziroma za 200 milijonov evrov?
Hevka: Prvič, že s prvim javnim naročilom smo dobili nižje vrednosti ponudb. V ocenjeni vrednosti projekta je že predvidena 100-milijonska rezerva v evrih, ki je pri tako zahtevnih in obsežnih projektih nujna, uporabila pa se bo izključno za nepredvidena in dodatna dela ter več dela, pa tudi za kraške pojave. In drugič: v prvotnem načrtu je bila predvidena prevelika rezerva, na podlagi popravljenih realnih vrednosti in dodatnih pregledov ocenjenih vrednosti pa je bilo na ta način prihranjenih kar precej finančnih sredstev. Za vnovično preverbo sem se odločil, ker znam na podlagi svojih dosedanjih izkušenj dobro oceniti obseg nepredvidenih, dodatnih in več del.
DEMOKRACIJA: No, nekateri menijo, da obstaja nevarnost, da se bo projekt pozneje podražil z aneksi. Kaj jim odgovarjate?
Hevka: V gradbeništvu so aneksi nekaj povsem običajnega, ker je v fazi načrtovanja projekta ter pri pripravi projektne in razpisne dokumentacije izjemno težko zajeti prav vse gradnike oziroma elemente graditve; za tako zahteven objekt na tako zahtevnem območju, kot je kraški svet, pa je to dobesedno nemogoče. S predhodnimi preiskavami terena, ki so bile izvedene že pred leti, so bile narejene vrtine na približno vsakem kilometru predvidene trase, po njih pa se je ugotavljala in določala sestava tal in iskala podzemna voda; med dvema takima vrtinama pa je lahko še kaj posebnega in nepredvidljivega, kot so na primer skrite kraške jame in drugi kraški pojavi. Projekt in finančna ocena gradnje sta bila nato zasnovana na podlagi teh preiskav in na podlagi prejšnjih zahtevnih projektov, kot je bila na primer graditev avtoceste na tem območju. Izbrani projektant je lahko le na tak način ocenil količine materialov in finančno vrednost. Vsemu nepredvidljivemu je torej namenjenih 100 milijonov evrov rezerve. Da pa bodo izvajalci del sploh lahko kandidirali za kakršne koli anekse, bodo morali najprej porabiti to rezervo, šele nato, če bi bilo res upravičeno, bi se lahko začeli dogovarjati o aneksih in porabi dodatnih finančnih sredstev. Vsekakor pa bodo morali vsi izvajalci del vsak aneks posebej utemeljiti transparentno in strokovno, in dokler bom jaz generalni direktor te družbe, bo to zelo trdo in zahtevno pogajanje. Na podlagi prejšnjih izkušenj na drugih projektih ocenjujem, da imam dovolj znanja, izkušenj in pristojnosti, da lahko zagotovim transparentno in zakonito porabo vseh finančnih sredstev.
DEMOKRACIJA: Konec oktobra ste v predoru T8 v Dekanih postavili kapelico sv. Barbare, zaščitnice rudarjev in predorskih delavcev. Kipec je v kapelico postavila botra predora, županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan. Se pravi, da ste pri tem sledili evropskim zgledom in običajem iz tujine?
Hevka: To je bil dogodek in obred v domeni in organizaciji izvajalca del, lahko pa potrdim, da sem nanj ponosen in sem ga tudi podprl. Obred je bil zelo dobro sprejet tudi med turškimi izvajalci del, ki sicer niso krščanske vere, poznajo pa zavetnico sveto Barbaro, ki se je po njihovih pripovedovanjih in legendah prikazovala tudi v okolici Carigrada. Koprskemu škofu, monsignorju Juriju Bizjaku, in županji občine Divača, gospe Alenki Štrucl Dolgan, ki je postala botra kipca sv. Barbare, se ob tej priložnosti zahvaljujem za lep obred.
DEMOKRACIJA: Predori drugega tira so ob začetku izkopov dobili svoja imena. Pri tem ste sledili običajnemu poimenovanju infrastrukturnih objektov v Sloveniji in tudi drugje po naselbinskih ali ledinskih imenih območij, na katerih so objekti zgrajeni.
Hevka: Vse to drži, uprava naše družbe je podala pobudo, pristojni projektant in služba za odnose z javnostjo pa sta pripravila 4 različice poimenovanj predorov. Odločili smo se za različico, ki je najbolj smiselna, tradicionalna in običajna pri poimenovanju infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Všeč mi je, da smo to storili že sedaj, prav na začetku graditve, zato da se bodo ljudje lahko navadili na ta imena. Tudi pri tej nalogi, ki sicer ni najpomembnejša, smo bili proaktivni. Ves čas mislimo tudi na take, manj pomembne zadeve in naloge, ki pa so za predstavitev projekta drugega tira od Divače do Kopra zelo pomembne in dajejo občutek urejenosti, organiziranosti in sledljivosti znotraj tega celotnega obsežnega projekta.
DEMOKRACIJA: Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom podjetja Kolektor CPG, d. d., ki pri tem sodeluje s podizvajalcema, to je z dvema turškima podjetjema Yapi Merkezi in Özaltin?
Hevka: Zadovoljen sem tako s slovenskim izvajalcem kot z njegovima turškima partnerjema. Na začetku so se sicer ustvarile manjše zamude, za katere je vzrok predvsem že kar nadležna epidemija, ta pa je zakonsko dovoljen vzrok, zaradi katerega roki ne tečejo. Morda so tudi zaradi tega pogodbenega določila izvajalci del vzeli vse skupaj nekoliko ohlapnejše, a se bo vse nadomestilo. Resne težave pa imamo z delovnimi dovoljenji za tuje delavce, ker je na krajevno pristojni upravni enoti mnogo premalo kadrov, ki bi pravočasno obdelali vse vloge, ni pa niti pristojnega zdravnika, ki bi izdajal zdravniška spričevala, s katerimi bi se priznalo, da so delavci zmožni opravljati dela na gradbiščih. Vse to so razlogi za krajšo zamudo, ker pa imamo tudi t. i. časovno rezervo, ki je navedena v pogodbi, in ne samo finančne, se bo z boljšo organizacijo dela in z odpiranjem večjega števila delovišč, zagotovil končni rok izvedbe. Ta doslej ni ogrožen, kar je bistveno. Želel bi si sicer več proaktivnosti pri izvajalcih del; na trenutke imam občutek, da se odzivajo malce stihijsko in malce neorganizirano. Že na začetku bi morali vedeti, kaj potrebujejo za uspešen začetek in nadaljevanje dela, zato bi tečaje prve pomoči, ki so za vse delavce nujni pogoj za opravljanje dela na gradbišču, morali organizirati pravočasno. Prepričan pa sem, da so vsa izvajalska podjetja in vsi njihovi zaposleni usposobljeni za graditev predorov oziroma za podzemno graditev. Sedaj so odprta že 3 delovišča v predorih, tako da se rezultati že kažejo. Le neprilagodljiva birokracija jim še povzroča preglavice. Glede na videno na terenu pa lahko argumentirano zatrdim, da končni rok za dokončanje del ni ogrožen.
Pripravljamo se tudi na javni razpis za 3. sklop, in sicer za tirne naprave ter strojne in elektronaprave, ki jih bomo sicer potrebovali šele leta 2023, a ničesar ne prepuščamo naključju. Prav tako se pripravljamo na kandidaturo za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev za te naprave. Pripravljamo pa se tudi na izvedbo javnega naročila za specialna predorska dvopotna gasilska vozila za tehnično reševanje v železniških predorih in za vso gasilsko opremo, ki jo bomo uporabljali šele od leta 2025 naprej, pri čemer upamo, da bomo uporabno dovoljenje pridobili brez zapletov. Vajeti imamo trdno v svojih rokah in nikakor ne delujemo stihijsko, čeprav se komu, ki ni seznanjen s podrobnostmi tega projekta, na terenu morda tako dozdeva.
DEMOKRACIJA: Ali bo res na vrhuncu del na gradbišču okoli 2.000 delavcev? Ali bo treba zaradi kraškega terena izvesti še kakšne posebne gradbene podvige?
Hevka: Res bo na vseh deloviščih tega obsežnega gradbišča toliko delavcev, ker bo v najintenzivnejši gradbeni fazi aktivnih kar 14 »napadnih mest«, kot temu rad rečem, in sicer za vse predore in za 3 viadukte hkrati, odpirala pa se bodo tudi dodatna delovišča, zato da se čim prej zmanjša začetna zamuda. Gradile se bodo tudi dodatne dostopne ceste. In vse to obsežno delo bo potegnilo za seboj takó veliko število delavcev.
V gradbeništvu so vedno mogoči kakšni podvigi in še nedoseženi rekordi, a na podlagi znanja in izkušenj lahko izjavim, da je v popisu del zajeto in predvideno vse, kar se je v fazi projektiranja dalo vključiti v »drugi tir na papirju«. Ne bojimo se, da bi morda naleteli na nekaj, zaradi česar bi bili v dilemi, ali da nečesa morda ne bi znali izvesti, navsezadnje se po svetu gradijo dolgi predori celó pod vodo.
DEMOKRACIJA: Rok za dokončanje projekta je leto 2026. Je to realno? Z zgraditvijo drugega tira se nedvomno mudi, saj mora Luka Koper ostati konkurenčna reškemu in tržaškemu pristanišču …
Hevka: Vse to drži, a rok dokončanja del je realen, odprtih je vse več delovišč, vsi javni razpisi za dokončanje del so že v teku, tako da kakšne posebne skrbi glede dokončanja del ni.
Se pa strinjam z vami, drugi tir je izjemno pomemben za konkurenčnost in razvoj Luke Koper, Slovenije in tudi tega dela Evrope.
DEMOKRACIJA: In še za konec. Ste tudi nadzornik v Kobilarni Lipica in v Darsu, predavate pa tudi na fakulteti. Kako vam uspe združiti vse to? V čem je skrivnost vašega uspeha?
Hevka: Uspeh je po mojem mnenju samo v delu. Vsako jutro vstanem že pred peto uro zjutraj, živim zdravo, ne popivam po gostilnah, vzamem pa si tudi čas za počitek. Je pa res, da se udeležujem dodatnih tečajev in izobraževanj, da si pridobivam dodatno znanje, ki ga sistematično nadgrajujem in dopolnjujem. Zadeve na področju javnega naročanja so si zelo podobne, pa naj gre za javno naročilo v Kobilarni Lipica, na Darsu, d. d., ali v družbi 2TDK, d. o. o. Nisem človek, ki bi rad posedal in spal doma, le predavanj je sedaj malo manj, ker nimam toliko časa. Vse pa počnem, ker mi to ustreza in ker imam rad svoje delo, ki mi ne predstavlja nobenih težav. V Lipici si polnim baterije, ker imam že od nekdaj rad konje in mi je to v veselje, zato se pogosto oglasim tam in iz svojega žepa poskrbim za kanček večji prihodek naše kobilarne, predvsem pa za njeno promocijo.
