Piše: Damian Ahlin
Prazgodovinski gozdni požari so opustošili zamrznjeno celino. Antarktika je danes znana po suhem, negostoljubnem podnebju in večinoma goli pokrajini, vendar so bili na njej nekoč gozdovi in požari.
Predstavljajte si gozdove čilske Patagonije: vlažni in hladni, gosto porasli z araukarijo in drugimi odpornimi iglavci. Zdaj pa si predstavljajte, da se po njem sprehajajo dinozavri. In v ognju.
Takšna je bila Antarktika pred 75 milijoni let. Članek, ki so ga Flaviana Jorge de Lima iz zvezne univerze Pernambuco in drugi brazilski znanstveniki objavili prejšnji mesec v reviji Polar Research, kaže, da ti požari niso prizanesli nobeni celini, niti ozemlju, ki je danes znano po suhem, negostoljubnem podnebju in pretežno goli pokrajini.
Čeprav raziskave prazgodovinskih gozdnih požarov -pravilno imenovanih paleo požari– potekajo že desetletja, so bile večinoma osredotočene na severno poloblo. Antarktika je nekoč veljala za regijo brez večjih požarov, vendar se je to spremenilo, je povedal André Jasper z Univerze v dolini Taquari v Braziliji. Je eden od avtorjev članka in del skupine raziskovalcev z vsega sveta, ki iščejo dokaze o požarih, ki so goreli pred 60 do 300 milijoni let.
To je za nas zelo zanimivo, saj zdaj dokazujemo, da ni zgorela le severna, ampak tudi južna polobla. Šlo je za globalno zadevo, je dejal.
Paleoognjišča
Znanstveniki lahko dokaze o paleoognju najdejo s preučevanjem zoglenelih drevesnih letnic, analizo starodavnih jezerskih sedimentov ali s preučevanjem molekul v fosilnem oglju. Pri tem delu so raziskovalci analizirali oglje, pridobljeno iz sedimentov na antarktičnem otoku James Ross v letih 2015 in 2016.
Ekipa je s pomočjo programske opreme za slikanje in skenirnega elektronskega mikroskopa analizirala te bleščeče koščke, ki so visoki približno toliko kot ameriška četrtina in nekajkrat širši. Našli so nekaj veliko bolj zanimivega kot ostanke obroka na prostem: homogenizirane celice in vzorec vdolbinic, ki kaže, da so ti fosili začeli živeti kot starodavne rastline.
Z uporabo oglja lahko nekoliko bolje razumemo prizorišče požara pred 75 milijoni let, je dejal Jasper.
Z vse bolj izpopolnjenimi tehnikami lahko znanstveniki vedno natančneje rekonstruirajo starodavne ekosisteme in vzorce požarov. Molekularni označevalci v oglju lahko povedo, katera vrsta vegetacije je zgorela: na primer bolj zaobljene in obložene oblike molekul kažejo na lesno biomaso.
Slabo ohranjeni vzorci
Leta 2010 so raziskovalci na otoku King George prvič zbrali dokaze, da Antarktiki niso bili prihranjeni starodavni gozdni požari. Vendar so bili vzorci s te odprave slabo ohranjeni in raziskovalci so lahko le ugibali, da oglje izvira iz iglavcev. Nove zoglenele ostanke so lahko natančneje ocenili: domnevajo, da izvirajo iz Araucariaceae, starodavne družine iglavcev.
Naslednje veliko vprašanje raziskovalcev paleoognjev se nanaša na povezavo med temi starodavnimi požari. Ali so požari povzročili te spremembe ali pa so spremembe povzročile požare? Leta 2018 so raziskovalci prenesli vzorce oglja iz brazilskega nacionalnega muzeja v drug laboratorij. Nekaj mesecev pozneje je muzej pogorel in država je izgubila nešteto relikvij. Ti starodavni kosi oglja, ki so se uporabljali za odkrivanje skrivnosti globokega časa, so se kmalu izgubili v plamenih.
Vir: The New York Times
