Drejc grdo se bojda je obnašal,
Bojčija učil je grdobije,
mu povedal, kje naj se izvije,
s svojo se zvijačnostjo ponašal.
Bojči se ne spomni lumparije
takšne so mu še predobro znane,
kaj bi Bojči se učil ukane,
saj dovolj premore hudobije.
Drejc se spomni, ko sam sebe sliši,
potrdi, da je res nekaj zinil,
kaj nevednega bi vendar hlinil,
da rovarili so mu po hiši.
Neka bojda stepel naj bi jajca
za omleto, Bojčiju je rekel,
ta pa v strahu menda stran je stekel
in še zdaj se javno dela zajca.
Nekaj pa tu vendarle ne štima,
Drejc se z Bojčijem v celoti strinja
in tako o stvari pripominja:
tole z jajci se mi pač ne rima.
Resda včasih malce sem neroda,
toda da bi jajca stiskal, pekel,
tega zagotovo nisem rekel,
saj pogrešajo dotični moda.
