Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti določa organiziranost znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, znanstvenoraziskovalno dejavnost ter financiranje, organiziranost, izvajanje in nadzor znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Predlog, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, ima široko podporo relevantnih deležnikov, javnosti in tudi politike – na glasovanju ob prvi obravnavi je bilo kar 80 glasov za in le trije proti.
“Predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije Janeza Janše, ima široko podporo relevantnih deležnikov, javnosti in tudi politike,” je zapisal poslanec Jure Ferjan. Na glasovanju ob prvi obravnavi je bilo kar 80 glasov za in le trije proti. “Primer, ki daje zgled tudi za druga področja,” je še zapisal Ferjan. Vsa ta sredstva, ki jih država namenja in jih bo v prihodnosti še v večji meri namenjala za raziskave, znanost in razvoj, pomenijo, da bodo mladi raziskovalci imeli možnost, da svoje znanje razvijajo in da delajo ter ustvarjajo doma
Predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je dobil močno podporo tudi na Odboru za izobraževanje, kjer nihče ni glasoval proti, za jih je bilo 14. Strateški korak za sistemsko financiranje razvoja, raziskav in inovacij v Sloveniji. Investicije in vlaganja v znanost, raziskave in razvoj so investicije za boljšo prihodnost za vse. “To je prihodnost Slovenije, ki si jo želimo v Slovenski demokratski stranki, v vladni koaliciji in Vladi RS in temu sledimo tudi s konkretnimi ukrepi in dejanji,” je na Facebooku zapisal Ferjan.
Vlada je konec junija sprejela predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti
Predlog določa organiziranost znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema ter financiranje, organiziranost, izvajanje in nadzor znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Pojasnili so, da predlog zakona ureja področje, kjer so bile v zadnjih desetih letih pogosto izražene potrebe po spremembah, vendar ni bil dosežen zadosten konsenz o njihovi obliki. Slovenija ob upoštevanju družbene odgovornosti priznava trajno zavezanost znanosti in razvoju ter njuno pomembno vlogo pri družbenem napredku in ustvarjanju blaginje za državljane. Cilj je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočil višjo kakovost življenja za vse, s kritičnim premislekom družbenih vprašanj, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Ta cilj predlagatelji zakona želijo doseči tudi s pomočjo spremembe zakonodaje na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti in s tem ustvariti pogoje, ki bodo omogočali razvojni preboj in ki bodo Slovenijo umestili med inovacijsko vodilne države, omogočili večjo kakovost pri izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela, njegov hitrejši razvoj in boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor ter učinkovitejši prenos znanja in povezovanja z gospodarstvom.
Predlog je na posvetu konec septembra predstavil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. Med drugim je povedal, da je eden izmed ciljev, da bi delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost dosegel en odstotek bruto domačega proizvoda. Po Slavinčevih besedah tudi povečuje avtonomijo javnih raziskovalnih organizacij. Poleg tega vzpostavlja pogoje za vračanje slovenskih raziskovalcev iz tujine in za stimulativno nagrajevanje raziskovalcev. Predlog prinaša novosti za boljše pogoje pri delu v znanosti in bo v korist celotne družbe, pa je takrat poudaril tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Peter Štih. Predlog pa je pozdravila tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), kjer menijo, da je za razvoj naše države nujen razvoj kadrov. V gospodarskem prostoru morajo biti kadri vrhunski, je poudaril generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. Po njegovem prepričanju se mora znanje s področja znanosti preliti v gospodarstvo.
