Piše: L.K.F.
V naši KNJIGARNI IN KNJIŽNICI na Linhartovi cesti 13 v Ljubljani (4. nadstropje), v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova Obzorja prirejamo danes, ob 18. uri, pogovor z odvetnikom in avtorjem knjige “Svoboda in upanje” g. Radovanom Cerjakom. Pogovor z gostom vodi Metod Berlec.
19.05: “Na volitvah bomo videli, kaj ljudstvo misli o situaciji v naši državi, v anketah se marsikdo ne upa povedati, kaj misli. Verjamem, da bodo ljudje vendarle dojeli, da ta vlada, četudi v nemogočih razmerah zaradi covida, dela zelo dobro.”
19.00: Stanje na STA: Cerjak je v NS, kako komentira dogajanje tam? “Veselinovič je najverjetneje namerno zavlačeval stanje z dokumentacijo in ostalim, da bi se lahko javnost čim dlje spravljala na trenutno vlado.”
“Opozicija-pozicija se res ne moreta vedno strinjati, a vseeno – ko gledam to opozcijo, vidim le nagajanje. To je žalostno. Takega nagajanja nikjer pri naših sosedih v času epidemije nihče ne počne. Vsi so razumeli, da je virus sovražnik vsem, ne ali samo levih ali samo desnih.”
18.55: Zakaj se tožilstvo v primeru groženj Janši in ostalim članom vlade ne odziva? “Mislim, da se bo tožilstvo moralo aktivirati, predvsem pa mora najprej policija opraviti svoje delo.”
Sicer pa ministra za pravosodje čaka veliko dela: treba je spremeniti veliko zadev – denimo zakon o varstvu osebnih podatkov, ki je še eden redkih iz socializma, in je eden od najbolj rigoroznih v vsej Evropi. Treba ga je napisati na novo. Poleg tega je treba dati ustrezno zakonodajo v obravnavo, ki bo uredila zadeve okoli totalitarnih simbolov, njih poveličevanje. Zato da vendarle zapremo našo polpreteklo zgodovino in začnemo na novo živeti.”
18.50: Dokler sodba, ki Janezu Janši nalaga opravičilo in plačilo 10.000 evrov stranki SD zaradi vile, kjer imajo sedež, ni pravnomočna, je Cerjak ne komentira. Pove le, da je SD do te vile prišla zastonj. Ta vila pa je bila silno sporno odvzeta lastnikom. “To stranki SD ne more biti ravno v ponos.”
18.45: Zakaj naš sodni sistem ni bil sposoben obsoditi niti enega zločinca, ki je sodeloval v izvensodnih procesih po vojni? “Rekel bi, da sodstvo tu ni popolnoma zatajilo, bilo je nekaj popravkov krivic. Popolnoma pa je odpovedalo v primerih zločinov – niti enega zločinca ni obsodilo,” pove avtor. In navede nekaj dobro dokumentiranih primerov. Ter še, da v Nemčiji take primere obsodijo. Nemci dajejo tako vedeti, da so bili tovrstni zločini zavržni …
18.40: Nošenje mask se na sodišču problematizira le pri nas, ne poznam takega primera v drugih državah.
18.35: Prej kot je napisal knjigo, je šel v arhiv preučiti gradiva o kočevskih procesih …, na osnovi dokumentov ocenjuje, da so bili ti procesi farsa.
18.30: Cerjak je pred leti vložil predlog preimenovanja Titove ceste. Na kar je ponosen. A odločba ustavnega sodišča ima pomanjkljivosti, saj bi bilo treba vsa poimenovanja po totalitarnih osebah po celi Sloveniji izločiti, zamenjati.
Ustavna pravica do druženja, združevanja navkljub pandemiji ni bila nikoli omejena. Policija je ni nikoli kršila. Le ko je morala posredovati, če so bili nemiri. Zakaj se je ustavno sodišče tako frontno lotilo protikovidnih ukrepov, češ da gre za kršenje ustavnih pravic po svobodi itd? Te odločitve ustavnega sodišča Cerjak ne razume najbolje, je ne sprejme.
18.20: Na osnovi tovrstnih zgodb bi bilo primerno v Sloveniji posneti tudi film, ocenjujeta oba. Cerjak bi si želel, da bi med Slovenci končno prišlo do sprave … Omeni še revolucionarno nasilje med in po vojni … Če bi celotno območje Slovenije okupirali Nemci, ki znajo narediti red, bi tega nasilja ne bilo. Atentati so bili (na ljubljanskem območju) usmerjeni le zoper Slovence (zoper Italijane ne), ki so jih prej ožigosali, ker so v stari Jugoslaviji pripadali tej ali oni struji …
18.15: “Hrepenenje po resnici, kaj se je dogajalo s Francljevim očetom, je v knjigi dobro predstavljeno,” izpostavi voditelj Metod Berlec. Cerjak pove, da je poznal Franca Turšiča, ki je imel težko življenjsko izkušjo v otroštvu, podobno kot osrednji lik v knjigi, zato je lahko na osnovi Turšičevih izkušenj hrepenenje ustrezno opisal.
18.10: Vsebina knjige je delno po resnični zgodbi, delno je avtorjeva fikcija. Cerjak se je dotaknil različnih znanih osebnosti. Pripoved močno spominja na življenjsko zgodbo Franceta Turšiča, ki jo je opisal v svoji knjigi Med norci, zločinci in ljudožerci, a ji je Cerjak dodal še zgodbo bolj ali manj izmišljenega lika Boštjana. Ta pa ima veliko skupnega z resničjostjo.
18.05: “Zamisel napisati to knjigo sem imel v sebi že dlje časa. Potem so nastopile okoliščine, ko sem zbolel za covid, in sem jo pisal. Želel sem si našo polpreteklo zgodovino povedati na polliteraren način, da bi tako bolj nagovorila predvsem mladino. Da bi dosegla večjo množico bralcev,” uvodoma pojasi avtor Radovan Cerjak.
17.40: V okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje naše založbe prirejamo pogovore v različnih slovenskih krajih z avtorji knjig, ki so nedavno izšle pri Založbi Nova Obzorja.
Radovan Cerjak se je rodil leta 1967 v Slovenj Gradcu. V Velenju je obiskoval takratno srednjo družboslovno šolo. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje v odvetniški pisarni v središču Ljubljane.
Udeleženci današnjega pogovornega večera morajo izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani; glej tukaj https://www.cepimose.si/aktualno/pogoj-pct/), ki ga preverjamo pri vratih naše knjigarne in knjižnice. Knjigo Radovana Cerjaka bo možno kupiti tudi na predstavitvi. Cena je 12 evrov. Informacije o ostalih knjigah Založbe Nova obzorja dobite na spletni strani www.vseknjige.si.
Na kratko o vsebini knjige:
Znan ljubljanski odvetnik Radovan Cerjak v knjigi skozi literarno pripoved slika dogajanja ob koncu druge svetovne vojne in po njej. V pripovedi sledimo usodi domobranca Franceta, ki se je konec maja 1945 skupaj z drugimi domobranci znašel v Vetrinju pri Celovcu in bil izdajalsko vrnjen v “osvobojeno” Jugoslavijo. V okolici komunističnega taborišča Teharje je doživel kruto usodo. Hkrati pa v nadaljevanju speremljamo zgodbo njegovega sina Franclja, ki kot mlad fant odide v tujino, si tam ustvari novo življenje, uspe kot podjetnik, a hkrati ga ves čas obremenjuje usoda njegovega očeta. Sprašuje se, kaj se je zgodilo z njim, kje je bil umorjen, kje ležijo njegovi posmrtni ostanki …
