Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Slovenija v primerjavi s podatki EU dosega izjemno dobre rezultate na področju sanacije javnega dolga. Slednji je za povprečje EU znašal 90,9 odstotka, medtem pa smo bili v Sloveniji zadolženi za 8o odstotkov BDP, kar Slovenijo uvršča med države s stabilno javnofinančno sliko. Pri tem je pomembno poudariti, da smo se zadolžili po negativni obrestni meri. Ministrstvo za finance načrtuje, da se bo do konca leta 2023 dolg sektorja država v razmerju do BDP znižal na 76 odstotkov, kar je primerljivo z letoma 2014 in 2015, ko smo sanirali slovenske banke.
Javni dolg je v območju z evrom upadel na 98,3 odstotka BDP, potem ko je v prvem četrtletju presegel mejo 100 odstotkov BDP. Tudi v EU se je razmerje znižalo z 92,4 odstotka na 90,9 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Najvišji dolg so imele Grčija (207,2 odstotka), Italija (135,4 odstotkov), Portugalska (135,4 odstotka), Španija (122,8 odstotka), Francija (114,6 odstotka), Belgija (113,7 odstotka) in Ciper (112 odstotkov).
Najnižji javni dolg so imele ob koncu drugega četrtletja Estonija (19,6 odstotka), Bolgarija (24,7 odstotka) in Luksemburg (26,2 odstotka). Tako za evrsko območje kot za EU je bil padec deleža javnega dolga v BDP ob koncu drugega četrtletja posledica dviga BDP, medtem ko se je dolg še naprej povečeval zaradi potreb po financiranju politike, sprejetih ukrepov za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije koronavirusa. Slovenija je v tem primeru pod povprečjem EU, saj je njen javni dolg v drugem četrtletju znašal 80 odstotkov.
V primerjavi s prvim četrtletjem se je javni dolg v dveh državah povečal, in sicer na Malti za 2 odstotni točki in na Slovaškem za 1,3 odstotne točke, v 23 državah se je zmanjšal, v Bolgariji in Estoniji pa je ostal na enaki ravni. Najbolj se je na četrtletni ravni javni dolg znižal na Cipru (za 9,4 odstotne točke), v Sloveniji za 5 odstotnih točk (iz 84,9 na 80 odstotkov BDP), na Hrvaškem (za 4 odstotne točke), na Portugalskem (za 3,7 odstotne točke), na Madžarskem in v Franciji (v obeh po za 3,4 odstotne točke), v Italiji (za 3,3 odstotne točke) ter v Belgiji (za 3,2 odstotne točke).
Slovenija se je zadolžila manj od povprečja EU
Slovenija je v obdobju zaostrenih epidemioloških razmer svojo zadolženost v razmerju do BDP povečala za manj od povprečja držav evroobmočja in EU, medtem pa smo se zadolžili z negativno obrestno mero. “Izdali smo obveznico z negativno obrestno mero. To pomeni, da bomo vrnili manj, kot smo si izposodili. To pomeni 17 milijonov evrov manj,” so pojasnili na ministrstvu za finance.
Ministrstvo za finance načrtuje, da se bo do konca leta 2023 dolg sektorja države v razmerju do BDP znižal na 76 odstotkov. Ta relativno ugoden javnofinančni položaj države vpliva seveda tudi na naš položaj na finančnih trgih zaradi pravočasnih ukrepov, ki jih je vlada sprejemala v okviru dosedanjih protikoronskih ukrepov. Naše rangirane ocene so praktično pri vseh rangiranih agencijah solidne in kadar gre za ceno zadolževanja za ceno doseganja likvidnosti v finančnem svetu, so te ocene seveda ključne.
Slovenija ima stabilno javnofinančno sliko
Te ocene so se stabilizirale ali popravile navzgor, kar Slovenijo uvršča med države članice Evropske unije z najstabilnejšo javnofinančno sliko. “Še naprej se bodo zniževali obrestni izdatki za servisiranje dolga državnega proračuna, ki so leta 2014 znašali 1,083 milijarde evrov (2,9 odstotka BDP). V letu 2023 pa bodo znašali 654 milijonov evrov (1,2 odstotka BDP),” je pojasnil minister za finance Andrej Šircelj.
Javnofinančni primanjkljaj je zaradi dviga gospodarstva upadel
Javnofinančni primanjkljaj je v drugem četrtletju v območju evra upadel na 6,9 odstotka BDP, v EU pa na 6,3 odstotka BDP, je poročal STA. Javnofinančni primanjkljaj je v območju z evrom v drugem četrtletju v primerjavi s prvim upadel za 0,2 odstotne točke, v EU pa za 0,3 odstotne točke. Upadel je predvsem na račun višje gospodarske rasti, ob čemer so se odhodki in prihodki povečali. Na obe strani so vplivale politike za spoprijem s covidom-19. V Sloveniji se je javnofinančni primanjkljaj v deležu BDP po sezonsko prilagojenih podatkih v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z prvim poslabšal za 0,1 odstotne točke in se zvišal na 5,7 odstotka BDP.
Hitrejšemu okrevanju gospodarstva dajejo dodatni zagon učinkoviti ukrepi, kot so krepitev zasebne potrošnje, rast mednarodne menjave, rast izvoza in uvoza in višja zaposlenost. Brezposelnost v Sloveniji je trenutno na najnižji ravni od začetka merjenja (7,1 odstotka) in je primerljiva s tisto pred začetkom krize s koronavirusom (7,2 odstotka), medtem pa se gospodarstvo uspešno pobira po krizi zaradi covida-19, kar so spodbudni podatki za prihodnjo sanacijo javnega dolga in pokrivanje proračunskega primanjkljaja.
