Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Pri meni je dobrodošel vsak, ki verjame v vrednote naše družbe: solidarnost, enakost, pravičnost in spoštovanje,” je na konferenci povedala Tanja Fajon in dodala, da ne sodi in ne zavrača vnaprej. Zanimivo, očitno je že pozabila na zavezo strank KUL-a, da nikakor ne bodo sodelovali s stranko SDS in tistimi, ki jo podpirajo. Sklepamo lahko, da bo enako hitro pozabila tudi na predvolilne obljube. “Predstavljeni program SD-ja kaže na to, da je negativna selekcija v tej stranki prišla do končne točke,” je izrazil svoje mnenje Boštjan M. Turk, ki je ogorčen nad tem, kako površno in popolnoma brez priprave so ti ljudje sposobni lansirati v javnost nekaj, kar imenujejo volilni program.
Minulo soboto je v Cankarjevem domu potekala konferenca stranke SD, na kateri so predstavili osnutek svojega vizionarskega programa, zapisanega na 200 straneh. Človek že pri hitrem preletu ugotovi, da so na papir bolj ali manj naključno nanizali tako besede kot tudi številke. Osnutek z naslovom “Nov začetek” naj bi temeljil na predlogih ljudi, ki jih je stranka SD srečala na svoji nekajmesečni turneji “Slišimo vas”, istočasno pa naj bi predstavljal strankino vizijo razvoja Slovenije v naslednjih 10 letih. Napovedali so, da bo v nadaljevanju potekala javna razprava, v kateri bo sodelovala tako stroka kot tudi civilna družba.
Dvig minimalne plače na najmanj 800 evrov in pokojnine na 700 evrov. Skrajšanje delovnega tedna na 32 ur, istočasno pa tudi povečanje produktivnosti in inovativnosti. Ozelenjevanje in internacionalizacija podjetij, za kar bi namenili dodatnih 700 milijonov evrov. “S svojo odlično ekipo strokovnjakov in gospodarstvenikov Socialni demokrati Sloveniji zmoremo vrniti gospodarski razvoj,” je napovedala predsednica SD Tanja Fajon – in to ravno sedaj, ko gre slovenskemu gospodarstvu končno na bolje. Volilna pravica že pri 16 letih, vrtec za vse otroke brezplačen, enako tudi šolska prehrana in učni pripomočki. Izgradnjo 10 tisoč javnih stanovanj – tako je obljubljala tudi že stranka Levica, ter povečanje kapacitet v domovih za starejše za 2 tisoč mest in 5 tisoč dodatnih študentskih postelj. Socialni demokrati bi, poleg naštetega, tovorni promet s cest prestavili na železnice. So se pred pisanjem programa sploh pozanimali, ali je kaj od tega rentabilno ali pa vsaj iznajdljivo? Verjetno da ne.
V programu številna protislovja
“Predstavljeni program SD-ja kaže na to, da je negativna selekcija v tej stranki prišla do končne točke,” je izrazil svoje mnenje prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti Boštjan M. Turk ter dodal, da človek ob branju njihovega osnutka pomisli, da je to morda priprava za zadnji jesenski nastop cirkusa Moira Orfei. Pripomnil je, da iz programa štrlijo vsebinske in formalne nekonsistentnosti oziroma protislovja. Če vzamemo primer – SD se zavzema, da se tovorni promet prenese s cest na železnico. Prvo očitno vprašanje pri tem je, zakaj smo potem gradili avtoceste, že logično razmišljanje pa nas privede tudi do spoznanja, da je Slovenija premajhna, da bi se tovorni promet prek železnice bolj splačal kot prevažanje po cesti. Železniški prevoz tovora se namreč splača na daljše razdalje, recimo tovor, ki se nalaga v Kopru in se ga potem pelje v severno Nemčijo, Nizozemsko, Madžarsko, Poljsko in tako naprej. Če bi stranka izpolnila svojo obljubo, bi se prevoz podražil, kar bi seveda plačali spet mi – potrošniki.
SD se zavzema za gradnjo 10 tisoč stanovanj – če izračunamo, da v vsakem stanovanju živi povprečno velika družina, to nanese 40 ali pa 50 tisoč ljudi – kar je eno slovensko mesto. Mesta so se postavljala stoletja, se širila in gradila. Kako si stranka SD predstavlja to storiti v enem mandatu in zraven postaviti še celotno infrastrukturo, je Turku povsem nerazumljivo, zdi se mu, da je to stvar znanstvene fantastike ne pa programa.
Preboj v modernost ni zmožen s častilci Kidriča
“Razmerje med najnižjo plačo in najnižjo pokojnino po nobeni logiki ne more znašati sto evrov,” je opozoril Turk. Že če pogledamo samo demografsko strukturo Slovenije pa tudi Evrope, je to popolnoma neizvedljivo. Še eno protislovje – skrajšali bi delovni teden, hkrati pa povečali produktivnost. “To je skregano z zakoni elementarne logike,” je komentiral Turk, kateremu se program stranke SD zdi nekako podoben programu večkratne kandidatke za predsednico Martino Valenčič. S to razlika, da je slednja vsaj postregla s fotografijami, ki bi nekatere morda lahko prepričale, da ji na volitvah naklonijo svoj glas. V primeru podeljevanju glasov stranki SD pa se voli zgolj v lastno škodo, če bodo ti ljudje prišli na oblast, bomo davkoplačevalke in davkoplačevalci to plačali to iz lastnih žepov. “Slovenci bi se morali zamisliti, ne le nad tem kakšen je program stranke SD, ampak tudi nad tem, kako površno in popolnoma brez priprave so te ljudje sposobni lansirati v javnost nekaj, kar imenujejo volilni program,” je dejal Turk.
“Hkrati pa se preboja in modernosti ter tega, kar v stranki SD govorijo, ne more pričakovati od ljudi, ki se gredo prikloniti pred spomenik Borisa Kidriča, ki je povezan z največjimi zločini v slovenski zgodovini, če izključimo turške vpade, to pač ne gre,” je še poudaril Turk in sklenil, da je stranka imela možnost, da gre po poti Boruta Pahorja, pa tega ni storila. Vse, kar počnejo sedaj, je zgolj umiranje na obroke.
