Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Slovensko gospodarstvo se s krizo še vedno zelo dobro sooča, tudi zaradi pravočasno sprejetih in odločnih ukrepov vlade. Se je pa treba zavedati, da sedanje globalne razmere, visoke cene energentov in tudi pomanjkanje polprevodnikov že vpliva na avtomobilsko industrijo, in če se bodo sedanje razmere še nadaljevale, bo imelo to vpliv tudi za nekoliko počasnejše okrevanje. Vseeno pa profesor ekonomije dr. Matej Lahovnik predvideva, da se bodo razmere v naslednjih mesecih hitro stabilizirale. Sedanja energetska kriza je posledica tudi tega, da želi Rusija na nek način od Evropske komisije in Nemčije izsiliti dovoljenje za severni tok 2. Prej ko bo prišlo do nekega dogovora, prej bo ta energetska kriza mimo.
Največji trgovec z energenti Petrol je napovedal, da bo v začetku decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina – temu pa naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Prof. dr. Matej Lahovnik z Ekonomske fakultete v Ljubljani je za naš medij povedal, da zagotovo ponudniki električne energije ne smejo podražiti elektrike za toliko kot njihovi konkurenti v tujini, saj vsaj na stroške nuklearke ali dravskih elektrarn oziroma savskih ali soških, to nima kakšnega posebnega vpliva. Ta porast bo torej morala biti bistveno manjša kot v tujini; poleg tega moramo vedeti, da ima država svoje predstavnike v organih upravljanja in Lahovnik meni, da morajo takšno politiko tudi uveljaviti.
Cene nafte dosegle rekordne ravni na svetovnih trgih
Nekaj povsem drugega pa so cene naftnih derivatov, ki se dražijo povsod, tudi v sosednjih državah. Ker nimamo lastne nafte in lastnega zemeljskega plina, je jasno, da se bodo cene dražile enako tako v tujini kot tudi pri nas. A zakaj tako občutna rast? Je vlada morda naredila napako, ker je sprostile te cene? Sama sprostitev cen naftnih derivatov tu nima kakšnega posebnega vpliva, je povedal Lahovnik, kajti sedanje cene so po vsem svetu posledica višjih cen nafte in zemeljskega plina, ki so povsod dosegle rekordne ravni. Po vsem svetu cene dvigujejo torej enaki dejavniki – tudi zato se skuša Evropska komisija in tudi druge države enotno odzvati oziroma najti neke rešitve, kako bi te višje cene naftnih derivatov čim bolj ublažili. Sedaj pred zimo je to seveda še toliko bolj kritično sploh z vidika stroškov potrošnikov.
Vse članice EU iščejo načine, kako se s tem soočiti
Ko govorimo o cenah elektrike, ima država večji vpliv, ker so državna podjetja tudi proizvajalci električne energije. Država ima svoje predstavnike v organih upravljanja, v nadzornih svetih in prek Slovenskega državnega holdinga lahko seveda vpliva tudi na politiko oblikovanja cen oziroma na to, da podjetja ne bodo skušala sedanjih razmer izkoristiti za to, da bi to breme prevalila na potrošnike oziroma dosegla določene dodatne profite. Če govorimo o naftnih derivatih in zemeljskem plinu, je pa relativno malo manevrskega prostora. Res bi se lahko do neke mere skušalo vplivati s trošarinsko politiko, vemo namreč, da dve tretjini cene naftnih derivatov predstavljajo različne dajatve – a tukaj ni veliko manevrskega prostora tudi zato, ker bi v tem primeru nastala večja luknja v proračunu. Lahovnik meni, da bo odziv podoben kot v drugih državah – vse članice EU iščejo načine, kako se s tem soočiti. “Najhitrejši način je ta, da če bo Evropska komisija popustila Rusiji pri severnem toku 2 in z Nemčijo izdala dovoljenja za pretok plina, bodo cene takoj padle, ker se bo ponudba zemeljskega plina bistveno povečala. Bi bila pa to s političnega vidika nož v hrbet Ukrajini,” je pojasnil Lahovnik.
V naslednjih mesecih se bo stanje stabiliziralo
Stanje svetovnega gospodarstva je seveda precej odvisno od epidemije v povezavi z dvigom cen energentov in surovin. Na stabilnost gospodarstva vpliva tudi to, da se je v prejšnjem letu ne nek način prisilno ustavilo, potem pa je sledil hud pospešek, kar je Lahovnik primerjal z vožnjo po avtocesti in naglim zaviranjem ter pospeševanjem. Do pomanjkanja surovin, polprevodnikov, visokih cen energentov je privedlo hitro okrevanje gospodarstva, pri čemer Lahovnik meni, da se bo vse to v naslednjih mesecih stabiliziralo, vrnilo v prvotne okvire – pomembno pa je, da se v tem vmesnem času poišče neka skupna rešitev. Zato problem sedanjih visokih cen nafte in zemeljskega plina še zdaleč ni le problem Slovenije, ampak problem celotne Evropske unije, ki je močno odvisna tako od ruskega plina kot tudi od nafte, ki je imamo sami relativno malo.
