Piše: P. T.
Na že deseti strateški konferenci Vrednost inovacij, so ugledni tuji in domači strokovnjaki razpravljali o problemu nesistematičnega pristopa pri digitalizaciji v zdravstvenem sistemu. Strinjali so se, da v Sloveniji digitalizacija zdravstva poteka prepočasi – pri nas gre denimo le en odstotek vseh sredstev namenjenih za zdravstvo, za področje digitalizacije, v tujini je ta odstotek štirikrat višji.
Dr. Minna Hendolin, vodilna strokovna sodelavka za zdravstvene podatke v finski fundaciji za inovacije Sitra, je sicer mnenja, da lahko z dobro organizacijo vsako zdravstvo postane bolj personalizirano in dostopno. Finska je denimo po velikosti primerljiva s Slovenijo, a na področju digitalizacije zdravstva spada v sam evropski vrh. S tem, ko so vzpostavili nacionalno službo KANTA, ki je repozitorij podatkov o pacientih, socialnih in zdravstvenih podatkov, podatkov o receptih in kot neke vrste podatkovna banka, se je deljenje zdravstvenih podatkov povsem spremenilo.
Tudi Nathalie Moll, generalna direktorica Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA), vidi digitalizacijo kot hrbtenico sodobnega zdravljenja. Po njenem bodo digitalne zdravstvene rešitve in podatki, krojili razvoj znanosti o življenju in tudi zdravstvo. Panoga zdravstva v Evropi je namreč »težka« 140 milijard evrov, na stari celini pa zaposluje 760.000 ljudi. Večina njih, kar 95 odstotkov, dela v malih in srednje velikih podjetjih, povezanih z zdravstvenim sektorjem.
Digitalizacija zdravstva in skupna, evropska baza zdravstvenih podatkov je tisto, za kar bi si morala Evropa kot celota prizadevati, so si bili še enotni strokovnjaki iz področja zdravstva in farmacije.
