V hlevu, kamor zopet se zateka
s paše zdaj živina, ker bo zima,
čudna zadnje čase vlada klima,
zbrana v njem je vsa četverovleka.
S konjem šarcem se četvero stiska
v bratski jih objem, ker se ohlaja
njihova ljubezen, preostaja
hlad samo, ki vedno bolj pritiska.
Zdravje nas skrbi, tako zahrza
v tej četverovpregi, glej, kobila,
res premalo da je naredila,
in v zadregi po kobilje trza.
Se pod šarcem konjem je storilo
vse premalo, čisto nič za zdravje,
je izdavila tako, kot prav je,
slišali smo hrzati kobilo.
Več nam nujno treba bo storiti,
saj se stiskamo v premajhni štali,
kjer vsi radi glavni bi postali,
tega pač mogoče ni prikriti.
A zgolj hrzanje, čeprav iskreno,
hleva ne očisti, s tem ne pride
zdravje kar tako, ko sonce vzide,
treba je povedati pošteno.
Ko tako s pepelom se posipa,
na odpustek ko kobila upa,
kmečka pamet brž nad njo obupa,
v strahu zase za srce se tipa.
Takšno hrzanje kobilje, kravje,
drugih v štali tej živinčet zbranih
in pogrevanje idej postanih
vodi v eno le, v adijo zdravje!
