Piše: P. T.
Udeleženci tradicionalnega Sadjarskega posveta, ki ga je v sklopu sejma AGRA organizirala Sekcija za sadjarstvo, ki deluje pod okriljem GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, so izpostavili resno stanje v slovenskem sadjarstvu. Minister Podgoršek je ob tem v sklopu strateškega načrta skupne kmetijske politike obljubil rešitve.
Napoveduje se skoraj 60 odstotkov zmanjšanje pridelka jabolk v Sloveniji. Po besedah predsednika Sekcije za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in direktorja podjetja Evrosad Boštjana Kozoleta bo letos letina jabolk zaradi pozebe porazna. Sadjarji se že šesto leto zapored srečujejo z velikimi škodami, ne nazadnje so nasadi letos utrpeli hujše škode zaradi naravnih nesreč, kot sta pozeba ali toča. Ocenjuje se, da bo škoda na hruškah več kot 90 odstotna, ostalega sadja pa skoraj ni bilo. Eno boljših sezon so imele le jagode. »Potrebujemo investicije v prilagoditve sadjarstva podnebnim spremembam, zlasti protitočne mreže, namakalne in oroševalne sisteme. Vlagati bo potrebno v nove tehnologije in znanja,« je še dodal Kozole.
Kot so še opozorili na zbornici, je pomembno, da sadjarstvu namenjamo posebno pozornost preko intervencij v novem strateškem načrtu in ga umestimo med sektorje v težavah, ki bo deležen posebnih podpor. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v nagovoru izpostavil, da »na področju sadjarstva v prihodnjem strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027 načrtujejo številne intervencije, s katerimi bomo pomagali sadjarjem«. Tako med pomembnejše intervencije sodijo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in bolj okolju prijaznem kmetovanju, integrirana pridelava, promocija, zavarovanje letine in proizvodnje ter druge intervencije.
Po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) se za letos na ravni EU napoveduje 10 odstotno povečanje proizvodnje jabolk in s tem 11.735.000 ton jabolk, proizvedenih v državah EU. Po drugi strani se napoveduje 28 odstotno zmanjšanje proizvodnje pri hruškah, ki je najnižje v zadnjih desetih letih. Se pa na področju ekološke pridelave vidijo premiki, saj se slednja počasi povečuje in bo po napovedih dosegla približno 6 odstotkov celotnega pridelka EU.
Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izpostavil pomoč sadjarjem zaradi naravnih nesreč ter še izpostavil pomen vključitve sadjarjev v shemo izbrana kakovost Slovenija za sadje in shemo šolskega sadja.
Sodelavci ministrstva so tudi predstavili delovanje skupin in organizacij proizvajalcev za sadje in zelenjavo. Sadjarji so izpostavili, da pričakujejo, da se bo nabor upravičencev do intervencij v novem strateškem načrtu razširil tudi na druge oblike pogodbenega sodelovanja, kot so zadruge in druge dolgoročne oblike sodelovanja kmetij s podjetji.