Piše: Miran Černec
Nekoč, pred davnimi stoletji, se je v francoskem Montpellieru rodil fant po imenu Rok. Menda je bil rojen v premožni plemiški rodbini, a ko sta mu v še mladih letih umrla starša, se je odpovedal svoji dediščini in se peš odpravil na romanje v Rim.
Usoda je hotela, da je prišel v Italijo ravno v času, ko je tam in drugod po Evropi besnela pandemija bubonske kuge, imenovana tudi »črna smrt«. Cela mesta so bila opustošena, prebivalstvo zdesetkano, mnogi so že prerokovali konec sveta. Čeprav so si med katastrofo, ki je vzela s sabo vsaj polovico takratnega evropskega prebivalstva, to upali le redki, se je fant iz Francije odločil, da bo pomagal okuženim. Pri tem ni delal razlik; stregel je revnim in bogatim, plemičem in tlačanom, dobrim in slabim, od enega do drugega trpečega kraja.
Sčasoma so se začele o Roku širiti nenavadne zgodbe; pravili so, da je le z dotikom ozdravil mnoge, ki so bili že na pragu smrti, in da je to počel brez cepiv in tablet – le z neskončno vero, da so vsi njegovi pacienti, kakor on sam, brez izjeme božji otroci. V vsakem primeru Rok iz Montpelliera ni zdravil bolnih s kugo zato, da bi zase ustvaril dobiček, niti tega ni počel po ukazu multinacionalnih farmacevtskih korporacij in državnih ministrstev – njegov čudodelni mandat je moral izhajati iz neke druge, precej višje instance … A vendar se je zgodilo tako, da je Rok za strašno boleznijo na koncu zbolel še sam. Milosti, ki jo je prej nesebično izkazoval tolikim drugim, zdaj zanj seveda ni bilo; trdosrčni ljudje so ga izgnali iz svoje srede v gozd, kjer bi verjetno umrl od lakote, če mu ne bi hrane prinašal dobrodušen pes, in svoje zemeljsko življenje je končal v ječi, pozabljen od vseh … Ta dobri zdravilec, zmagovalec nad kugo, je danes po vsem krščanskem svetu znan kot Sveti Rok. Njemu v zahvalo in priprošnjo je postavljeno prenekatero znamenje tudi na Slovenskem. In goduje prav v teh dneh – 16. avgusta. Spomnite se ga kdaj v naših čudnih, pandemičnih časih.
V vsakem primeru Rok iz Montpelliera ni zdravil bolnih s kugo zato, da bi zase ustvaril dobiček.
