Piše: C.R.
Včeraj so bile večkrat aktivirane ekipe za reševanje v gorah. Helikopter Slovenske vojske je z ekipo za helikoptersko reševanje sredi popoldneva reševal na Prisojniku, kasneje pa še na dveh krajih.
Na Prisojniku je najstniku na glavo padel kamen. Zato je izgubil ravnotežje ter padel in zdrsnil nekaj deset metrov nižje. Uporabljal je čelado. Na območju Komne je helikopter pomagal planincu, ki si je pri padcu poškodoval glavo, na Svinjaku pa so reševali padalca.
Klasično reševanje je bilo opravljeno tudi na območju Male Mojstrovke, kjer so gorski reševalci pomagali trem planincem, ki jih je prehitela tema; na planini Razor pa planincu s poškodbo noge.
“Pozivamo k previdnosti in odgovornim odločitvah. Vsak zase ve, do kam in koliko zmore. Ne podcenjujte tega,” sporočajo iz PU Kranj.
Planinska zveza Slovenije je prav tako namenila naslednje obvestilo javnosti:
Skoraj vsak dan se morajo gorski reševalci odzvati na klic ponesrečenih planincev. Tako so letos zabeležili 375 intervencij (v lanskem celotnem letu jih je bilo 483), kar niso nič kaj vzpodbudne številke, kljub vsem preventivnim dejavnostim. Za varno pot je nujno načrtovanje planinske ture in upoštevanje osnovnih nasvetov obiskovanja gora. Eden od nasvetov je tudi ta, da je potrebno pred načrtovanjem preveriti, ali je planinska koča odprta ter če želite prespati v njej, jo je treba nujno pravočasno rezervirati.
Stabilna vremenska napoved bo konec tedna v gore privabila številne planince, kot tudi takšne, ki nimajo osnovnih planinskih znanj. Da bi gorski reševalci imeli čim manj intervencij, je potrebno primerno pripraviti nahrbtnik ter najti primerno turo glede na svojo kondicijo. »Letošnja podrobna statistika nesreč v gorah (na dan 12.8.2021) nam pokaže, da je bilo 375 intervencij, od tega je 144 posameznikov nepoškodovanih, 67 lažje in kar 111 težje poškodovanih. 28 posameznikov je bilo lažje ali huje obolelih, 22 pa jih je žal umrlo. Nič kaj spodbudno, da gorski reševalci na terenu še vedno srečujemo neprimerno opremljene posameznike, ki precenjujejo svoje sposobnosti. Z gora skoraj dnevno pospremimo planince, ki so obnemogli ali pa ne upajo sestopiti po isti poti, po kateri so prišli. Veliko je tujcev iz največjih alpskih držav, za katere bi pričakoval, da imajo visoko stopnjo planinske ozaveščenosti,« je povzel strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
V gore se vedno odpravimo z nahrbtnikom, v katerem naj bodo najnujnejše stvari. Več na dodani povezavi.
Pred izletom, turo se vprašajmo:
Kako dobro sem pripravljen (psihično in fizično)? Je izbrana pot primerna zame?
Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko podaljšata čas hoje tudi do desetkrat. Imam oblačila, ki me bodo zaščitila pred močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali je na poti koča, bivak, zavetišče, kamor se bom lahko umaknil?
Kakšna je izbrana pot? V katero smer bom hodil (sever, jug, vzhod, zahod)? Pripravite si načrt poti. Pot razdelite na manjše odseke, predvidite počitke in približen čas hoje. Ustvarite si sliko poti in jo prehodite v mislih.
Imam v nahrbtniku vse potrebne stvari za izbrano turo?
Kako daleč je in koliko časa bom potreboval za celotno pot? Na vrhu smo šele na polovici poti – naš cilj je varna vrnitev v dolino in domov.
Kako strm je teren? Ali ga bom moral prehoditi v ključih, za kar bom potreboval več časa (je pa manj utrudljivo)?
Kakšen je teren? Ali so na poti balvani, melišča? Ali je na poti rušje, ki me bo upočasnilo, ali ga bom lahko obšel?
Ali so na poti značilnosti, ki jih bom moral premagati: krnice, hudourniki, strmi skoki? Ali jih lahko obidem?
S katerimi nevarnostmi se na poti lahko srečam: prepadi, s travo poraščenim svetom, padajočim kamenjem?
Kako naj hodim?
Kakšno hitrost hoje naj uberem? Bodo z mano otroci?
Izberite turo, ki je primerna vaši fizični in psihični pripravljenosti in pri tem upoštevajte svoje zdravje in zdravje udeležencev ture. Še posebej pozorni bodite v primeru, da imate kakršne koli kronične bolezni, alergije ali pa ste srčni bolnik.
Poletje se je prevesilo v drugi del, ki ga bodo po izkušnjah nekateri izkoristili za zahtevnejše planinske ture. »Odhod v gore naj bo zgoden, saj so ravno v tem letnem času najpogostejše popoldanske nevihte, ki jih spremljajo strele. V primeru da vas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopite z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranite vse kovinske predmete in jih ne odvržite, ampak jih spravite na varno mesto, stran od sebe, saj jih boste po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete v zaščitna oblačila. Pazite tudi, če imate na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice. V tem primeru je bolje, da jo snamete z glave,« pozorno dodaja Šerkezi.
Pomembno:
- Poslušajte/preberite vremensko napoved in jo upoštevajte pri načrtovanju svojih aktivnosti v hribih.
- Seznanite se z vremenskimi in klimatskimi značilnostmi želenega cilja.
- Opremite se vremenski napovedi ustrezno, upoštevajte vreme in druge razmere. Bolje je imeti suh anorak kot mokro glavo.
- Med turo spremljajte razvoj vremena in se ravnajte po vremenu in razmerah.
- Rana ura je zlata ura – plohe in nevihte se večinoma pojavijo popoldne.
- Spremljajte razvoj kopastih oblakov, njihov zgodnji dopoldanski pojav je znanilec neviht.
- Če čutite vlažnost ozračja oz. ne morete videti daleč (zrak je moten), potem se vlažnost zraka povečuje, kar povišuje verjetnost nastanka neviht.
- Če se pripravlja k nevihti, se umaknite z izpostavljenih točk, po možnosti v zavetje.
- V lepem vremenu in ugodnih razmerah je vsak cilj v hribih laže dosegljiv.
