Piše: L. B.
Na drugem dnevu neformalnega srečanja evropskih ministrov za okolje in podnebne spremembe v Sloveniji je potekala razprava o novem predlogu svetovnih ciljev za Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Pogovor so imeli tudi o izzivih pri skupnem okrepljenem varstvu opraševalcev in vzpostavitvi okvira za spremljanje stanja opraševalcev na ravni EU.
Kot je povedal predsedujoči minister mag. Andrej Vizjak, si Slovenija kot država z bogato naravo in najvišjim deležem območij Natura 2000 v EU prizadeva za ohranitev biotske raznovrstnosti visoko na globalni agendi, pri tem pa jo podpirajo Evropska komisija in države članice EU. Minister je poudaril: »Veselimo se nadaljnjega dela tako v Svetu kot z Evropskim parlamentom in Komisijo ter na mednarodni ravni. Čas je, da ustavimo trend upadanja biotske raznovrstnosti in z ambicioznimi globalnimi cilji prispevamo k ohranitvi narave ter do leta 2030 k zavarovanju 30 odstotkov svetovnih zemljišč in oceanov ter obnovi degradiranih ekosistemov.«
12. julija 2021 je bil objavljen prvi osnutek globalnega okvira za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki predvideva izredno uspešen pristop, ki je potreben za korenito preobrazbo delovanja vlad, ekonomskih sektorjev in družbe v celoti za ustavitev upadanja biotske raznovrstnosti. ‘Živeti v harmoniji z naravo’ je vizija do leta 2050, ki bo izvedena s štirimi dolgoročnimi cilji ter 21 cilji in mejniki do leta 2030.
Predlagano je učinkovito zavarovanje 30 odstotkov kopnega in morja na svetovni ravni, obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst ter znatno zmanjšanje onesnaževanja.
Na novinarski konferenci je komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius poudaril svojo zadovoljstvo, da je Slovenija kot predsedujoča država biotsko raznovrstnost in opraševalce uvrstila med prednostne teme. Zaradi znatnega upadanja biotske raznovrstnosti je ukrepanje nujno, zato si vsi skupaj prizadevajo za pripravo dobrega okvira, ki bo obravnavan na konferenci pogodbenic (COP15).
Namen EU je, da si prizadeva za nov predlog svetovnih ciljev za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in 2050 oziroma za tako imenovani globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020. S pomočjo partnerjev tria, Portugalske in Nemčije ter Evropske komisije bo Slovenija izvedla vse potrebno za dosego interesov EU v teh pogajanjih. Slovenija si bo kot predsedujoča prizadevala, da bo do leta 2050 biotska raznovrstnost cenjena, ohranjena, obnovljena in odporna ter da bo s trajnostno rabo zagotavljala ekosistemske storitve za vse ljudi.
Ministri za okolje so se strinjali, da prvi osnutek nove globalne strategije predstavlja dobro osnovo za zaključek pogajanj. Ključno bo vključevanje varstva biotske raznovrstnosti v druge vladne politike, ekonomske sektorje, vključno s finančnim, in družbo v celoti. Poudarili so, da je treba mobilizirati več virov za zagotavljanje biotske raznovrstnosti v razvitih državah in državah v razvoju. EU in države članice so v skladu z zelenim dogovorom EU pripravljene voditi z zavzemanjem za ambiciozne cilje in z okrepljenim izvajanjem na nacionalni in EU-ravni.
23. avgusta 2021 se bodo začela pogajanja o novih svetovnih ciljih in bodo potekala do predvidenega sprejetja globalnega okvira na zaključnem delu 15. Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15 faza 2) spomladi leta 2022.
COP15 predstavlja ključni mejnik v prizadevanju za povečanje svetovnih ambicij po skupnem prepoznavanju podnebne, biodiverzitetne kot tudi zdravstvene krize. Nekateri vzroki in rešitve teh kriz so medsebojno povezani in potrebujejo usklajeno iskanje skupnih naravnih rešitev, ki bodo omogočale doseganje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030.
Veliko pozornosti namenja Slovenija svetovnemu dnevu čebel ohranjanju opraševalcev. Upad prostoživečih opraševalcev ima posledice na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve opraševalcev za družbo, menijo ministri za okolje. Ministri so pokazali pripravljenost za okrepljeno varstvo opraševalcev, vključno z izboljšanjem spremljanja stanja prostoživečih opraševalcev in aktivnostmi za izboljšanje habitatov opraševalcev ter za povečanje ozaveščenosti ključnih sektorjev in družbe o pomenu aktivnega varstva.
Minister Vizjak se je zahvalil triu partnericam, Nemčiji in Portugalski, za ves trud in dosežke ter vso podporo pri nadaljnjem delu slovenskega predsedovanja.
