Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
V zadnjih dveh mesecih s strani ustavnega sodišča padajo odločitve o neustavnosti vladnih odlokov v času epidemije covida-19. Ustavno sodišče je navedlo, da je prepoved protestov nujna samo v primeru, če obstaja resnična nevarnost, da bodo protesti povzročili posledice za varovane pravne dobrine, ki jih ni mogoče preprečiti z drugimi, manj strogimi ukrepi. Odločitve ustavnega sodišča mora vlada vsekakor spoštovati, a je pomembno tudi izpostaviti, da te razkrivajo neustavnosti, ki so veljale skoraj ves čas samostojne Slovenije. US je namreč odločilo, da je zakon, ki sta ga leta 1995 sprejeli LDS in SD, neustaven. Prav tako pa je tudi neustavna odredba, ki jo je pred odstopom vlade podal Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder, s katero je tudi sam omejil gibanje na javnih mestih.
V začetku junija je ustavno sodišče razsodilo, da so vladni odloki, ki omejujejo oziroma prepovedujejo gibanje in zbiranje prebivalstva v času epidemije, neustavni, saj naj bi bilo pri tem premalo varovalk. Na podlagi te odločitve so epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na podlagi zakona o nalezljivih bolezni, kot so omejitev gibanja v nočnem času oziroma policijska ura, prepoved zbiranja na javnih mestih in površinah ter prepoved prehajanja regijskih in občinskih mej, neustavni.
Odločitev US je takrat požela val začudenja, saj so ocenili, da je zakon, ki sta ga sprejeli LDS in SD leta 1995, neustaven. Po presoji ustavnega sodišča je tudi “popolna prepoved shodov pomenila izjemno hud poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj”, kot so opredeljeni v ustavi. “Splošna popolna prepoved shodov je veljala za celotno ozemlje Slovenije in je pet mesecev v celoti preprečevala takšno ustavnopravno varovano obliko kolektivnega izražanja mnenj.”
Dodatno se je ustavno sodišče v ponedeljek odločilo, da so bili vladni odloki o prepovedi in omejevanju števila udeležencev shodov neustavni. Ustavno sodišče je navedlo, da je prepoved protestov nujna samo v primeru, če obstaja resnična nevarnost, da bodo protesti povzročili posledice za varovane pravne dobrine, ki jih ni mogoče preprečiti z drugimi, manj strogimi ukrepi. “Vlada ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj pri shodih z do nekaj sto udeleženci ne bi bilo mogoče preprečiti širjenja okužb z zagotovitvijo zadostne razdalje med udeleženci, nošenjem maske in uporabo razkužilnih sredstev,” so dejali na ustavnem sodišču. Pri tem je potrebno tudi spomniti, da so protesti v zadnjem letu potekali brez ustrezne organizacije in prijave, medtem ko je splošno jasno, kdo kje pobudnik “spontanih” protestov.
Omejevanje protestiranja je manj tragično od smrti
Proti tej odločitvi sta glasovala dva ustavna sodnika, Klemen Jaklič in Marko Šorli. Jaklič je v svojem odklonilnem mnenju pojasnil, da je morebitna posledica izgube življenja in zdravja večjega števila ljudi hujša in bolj nepopravljiva od morebitne začasne nezmožnosti udeležbe več kot deset udeležencev na javnih shodih v času vrhunca visoko nalezljive bolezni. “Pomembno vprašanje je katere od morebitnih škodljivih posledic na obeh straneh – na eni strani življenje in zdravje večjega števila ljudi, na drugi pa začasna omejitev shodov na ne več kot 10 udeležencev – bi bile bolj škodljive in bolj nepopravljive, če bi se do take ali drugačne končne meritorne odločitve zgodile,” je zapisal.
Opozicija ploska odločitvam US zoper omejevanja, ki so jih sprejeli kar sami
Ob zadnjih odločitvah ustavnega sodišča opozicija ne skriva svojega zadovoljstva. Vsekakor je v tem primeru pravilno, da vlada upošteva odločitve najvišje sodne institucije v državi, je pa notranji minister Aleš Hojs podal zanimivo misel. Dejal je, da so na US poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi, ki že vedo, kaj je prav. Še bolj pa je zanimivo delovanje v stranki LMŠ, saj so ti ves čas podpirali odločitve US, medtem pa so sami sprejemali zakone, ki jih sedaj očitajo vladi.
Ravno Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder pa je bil med tistimi, ki so sprejeli odredbo o prepovedi zbiranja na določenih športnih in drugih dogodkih na javnih mestih na prostem. Odredba je bila sprejeta 10. marca 2020 in je pričela veljati še isti dan. Ta pa je prav tako po trenutnih merilih neustavna.
