Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Nevidna šola Marjana Šarca v Kamniku po njegovem odhodu z mesta župana na mesto premierja in vržene puške v koruzi še vedno ni zgrajena, učenci pa se morajo učiti v izjemno nevarnih razmerah. Gradnja zanjo je že bila načrtovana leta 2007, a se je kasneje zapletlo pri idejah, Šarec pa je za študije namenil več kot 1,5 milijona evrov. Občina Kamnik z novim vodstvom je obljubila začetek gradnje med letošnjimi počitnicami, a se je zapletlo pri izbiri ponudnika, prav tako pa občina obsežno išče vir financiranja za manjkajoči del sredstev. Po optimističnih besedah podžupana Bogdana Pogačarja pa bi lahko gradnjo pričeli avgusta ali septembra.
Osnovna šola Frana Albrehta se že vse od leta 1994 sooča s hudo prostorsko stisko. Šola je bila zgrajena leta 1963, v vsem tem času pa so otroci pri pouku v premajhnih učilnicah, prav tako pa je premajhna tudi jedilnica. Stavba je namreč tudi potresno in požarno nevarna in ima vrsto prostorskih, tehničnih, funkcionalnih in predvsem pa varnostnih pomanjkljivosti. Med drugim pa je šola tudi izjemno energetsko potratna. Po pisanju Dela dodatno strokovno pomoč izvajajo v hišniškem stanovanju, montažne učilnice pa so postavljene kar na hodniku. Evakuacijski vaji v letih 2006 in 2008 sta tudi pokazali, da bi v primeru potresa ali požara bilo največ ponesrečencev na stopnišču.
Zgodba o gradnji omenjene šole sega v marec leta 2007, ko je občina Kamnik pričela s pripravljalnimi deli za izvedbo natečaja izgradnje, adaptacije in dograditve Osnovne šole Frana Albrehta in Osnovne šole Toma Brejca, ki je bila prav tako prostorsko neustrezna. Skladno z OPPN je bilo predvideno, da se najprej zgradi novo poslopje OŠ Frana Albrehta, kamor bi se preselili tamkajšnji učenci, nato bi se začela prenova OŠ Toma Brejca, katere učenci bi v tem času pouk obiskovali v starem poslopju OŠ Frana Albrehta. Po končani prenovi OŠ Toma Brejca bi se stari objekt OŠ Frana Albrehta porušil.
Pri omenjenih projektih pa je kaj kmalu prišlo do zapletov. 17. oktobra 2008, torej še v času vlade Janeza Janše, je občina prejela mnenje Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), da glede na konkretni projekt izgradnja novih zaklonišč ni potrebna. A nato je svoj mandat nastopila vlada Boruta Pahorja, v Kamniku pa je bila kot poslanka Socialnih demokratov izvoljena tudi Julijana Bizjak Mlakar, ki naj bi bila v dobrih odnosih s takratno obrambno ministrico Ljubico Jelušič, prav tako iz SD. Že 19. maja je URSZR, ki je organ v sestavi MORS, občini naložila izgradnjo zaklonišč ali ojačitev prve plošče, kar naj bi privedlo do zamud pri projektu. Pri vsem tem naj bi imela velik vpliv Bizjak Mlakarjeva, ki je bila nato med letoma 2011 in 2014 podžupanja Kamnika. Občina je nato šele 29. oktobra na Upravno enoto Kamnik vložila dokumentacijo in vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo OŠ Frana Albrehta.
Šarec je prvotni načrt postavil na glavo, gradnje pa ni bilo na vidiku
Po pričetku nastopa Marjana Šarca za kamniškega župana pa se je zgodba še bolj zapletla. Šarec se je sprva kot župan bolj nagibal k prenovi in sanaciji obeh šol, sama izvedba del pa bi bila cenejša. Njena kompletna prenova, vključno s statično sanacijo zaradi potresne nevarnosti, bi stala 3,5 milijona evrov, dodatno pa bi strošek prevoza otrok in nadomestnih prostorov v času prenove stal 1 milijon evrov, skupno torej vsaj 4,5 milijona evrov. Po drugi strani končna cena izgradnje nove stavbe za OŠ Frana Albrehta v primeru takratnega pričetka gradnje ne bi smela preseči 10 milijonov evrov, po vsej verjetnosti bi znašala približno 9 milijonov evrov, projekt prenove OŠ Toma Brejca, kot predvideno, pa bi stal 6 milijonov evrov, torej skupno približno 15 milijonov evrov.
V času županovanja Šarca v Kamniku je iz občinskega proračuna izpuhtelo več kot 1,5 milijona evrov samo za 8 let projektiranja OŠ Frana Albrehta, ki se sploh še ni pričela graditi, po konservativnih ocenah pa se je vrednost celotnega projekta, brez že omenjenih stroškov projektiranja, povzpela že na kar 21 milijonov evrov, pri čemer gre glede na vrednost za enega najdražjih projektov v tej občini in eno najdražjih osnovnih šol. Šarec je kot župan tudi najmanj prispeval v sklad za šole, medtem ko o prenovi ali novi šoli ni bilo niti duha ne sluha.
Gradnja je bila načrtovana med počitnicami, a se je nekoliko zapletlo
OŠ Frana Albrehta je ostala v stari stavbi, ki ni bila prenovljena, otroci pa so tudi zaradi Šarčevega ravnanja še naprej izpostavljeni požarni in potresni nevarnosti zastarele socialistične strukture. Tega se zavedajo tudi na občini Kamnik. Vodstvo kamniške občine je začetek gradnje nove šole načrtovala med letošnjimi poletnimi počitnicami, a z deli še niso pričeli. Neizbrani ponudnik na javnem razpisu kamniško podjetje SGP Graditelj je namreč na državno revizijsko komisijo vložil zahtevo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, a je bil pri tem neuspešen. Prav tako pa so bili neuspešni pri kandidaturi na javnem razpisu šolskega ministrstva.
Na občini so napovedovali, da to ne bo ustavilo izvedbe projekta, a je prišlo še do enega zapleta. Izvedli so sicer javni razpis za izbiro izvajalca in prispeli sta dve vlogi. Kamniško podjetje SGP Graditelj bi staro šolo porušilo in zgradilo novo za 14,8 milijona evrov, medtem ko je bila ponudba izbrane družbe Kolektor Koling za slabih 400 tisoč evrov nižja. Sledila je pritožba na državno revizijsko komisijo in ta je 21. junija odločila, da se predlogu neizbranega vlagatelja, torej podjetju SGP Graditelj, za zadržanje postopka oddaje javnega naročila ne ugodi. Prav tako so varuhi zakonitosti minuli teden zahtevek za revizijo zavrnili kot neutemeljen. Zdaj ima podjetje možnost sprožiti upravni spor, kar pa je direktor podjetja SGP Graditelj Bojan Zorman za Delo že zavrnil.
Občina že pospešeno išče finančna sredstva, delati bi lahko pričeli avgusta ali septembra
Kot kaže, bo šolo gradil Kolektor, župan občine Kamnik Matej Slapar pa pravi, da že poteka iskanje sredstev v obliki posojil. Občina za zaprtje finančne konstrukcije potrebuje posojilo v višini 12,5 milijona evrov. Letos se lahko zadolžijo v višini načrtovanih naložb brez upoštevanja gradnje OŠ Frana Albrehta za 10,4 milijona evrov. Preostali del posojila se bo najel v proračunskem obdobju 2022–2023, je pojasnil Slapar. Občina upa na državno pomoč pri gradnji šole preko razpisov, ministrstvo pa bo imelo v naslednjih treh letih za 72,5 milijona evrov dodatnih sredstev, ki jih bo lahko namenila gradnjam šol in vrtcev. Podžupan Bogdan Pogačar je pojasnil, da bi lahko po podpisu pogodbe s Kolektorjem graditi pričeli avgusta ali septembra.
