Piše: Franc Bešter
Za celovito razumevanje reakcij, ponašanja in delovanja človeka kot tudi političnega bitja je potrebno upoštevati vse njegove ravni, tako biološko (nagonsko, čustveno) kot racionalno in duhovno – seveda se pri tem vse te ravni prepletajo in so soodvisne, pri množicah potem vse to rezultira v neko politično dogajanje.
Naša biološka baza: kakih 200 000 let, kar homo sapiens obstaja na planetu, smo živeli v hordah – v razmeroma majhnih skupnostih z nekaj deset člani, stalna naselitev in prve civilizacije – vse to je še mlado, novo, staro ok. 10 000 let, iz tega sledi, da je »civilizirani človek« na nas samo kot nek lak ali patina, pod čemer se skriva primitivec in agresivec horde, ki ga še močno obvladujejo živalski nagoni, in tudi v politiki tega ni težko opaziti, zlasti pa se to pokaže v izrednih razmerah, npr. v vojnah.
Vendar, človek ni samo telesno bitje, je tudi duh – duh v telesu. Čeprav je vera v dušo dandanes močno omajana – zaradi novoveškega racionalizma: empirične znanosti je v telesu niso našle! Zato se pri razumevanju lastnosti, sposobnosti in potreb duše moramo opirati na razodete resnice o njej. A te resnice moramo upoštevati, če naj bi celovito razumeli človeka.
Najprej: duša oživlja telo, ki torej brez duše sploh ne bi moglo živeti! Potem: zaradi duše je človek presežno in religiozno bitje. Potreba po čaščenju Boga pa se kaj lahko sprevrže v čaščenje (malikovanje) Oblasti in Denarja. Sla po moči, časti in oblasti – vse to vedno znova prihaja na plano v političnem življenju narodov, skozi vso zgodovino. Torej: polastiti se Oblasti zaradi tega, ne zaradi iskrene skrbi za skupno dobro!
Zdaj si bežno oglejmo še problematiko sporazumevanja med ljudmi, torej jezika, in jezik je tudi orodje političnega delovanja. Iz razodete resnice o duši sledi, da je duša izvor misli (in s tem besed), ne možgani: »Iz tega, česar je polno srce, usta govore«. Da usta nekaj spregovore, mora to človek najprej artikulirati na ravni misli, se pravi v možganih, vendar pa usta govore iz tega, kar je v srcu, se pravi, da misli, prihajajoče v možgane, izvirajo iz srca (iz globin duše). V breznu naše duše, v globinah našega bitja, obstaja ogromno nezavednih vsebin, občutkov, naravnav, česar vsega z besedami sploh ni mogoče izraziti. Vsekakor je tok naših misli (in kasneje besed) rezultanta vseh ravni človeka, tako vsebin iz globin duše kot naših čustev, strasti ter vtisov iz zunanjega sveta. Na dlani pa je, da je človeški jezik mnogo prereven, da bi vse to mogel izraziti (če pomislimo samo na omejeno število besed, izrazov), zato si vsak človek, ko govori drugim, čisto nagonsko in intuitivno pomaga tudi z barvo glasu, toni, poudarki, in z govorico telesa, s kretnjami, z mimiko obraza (ni pomembno le, kaj rečemo, temveč tudi KAKO!), in po vsem tem se orientira tudi poslušalec, sama vsebina je pomembna le v 20 procentih, v 80 procentih vse prej omenjeno! Vse to je še kako pomembno tudi v politiki, npr. pri razpravah v parlamentu.
Iz povedanega sledi npr., da govorjena beseda pove veliko več kot pisana, in da je neka misel, zapisana na papirju, lahko izgovorjena na dokaj različne načine, ki izrazijo precej različne stvari.
In ker se misli (in potem besede) porajajo iz srca (duše), se na vsem skupaj močno odrazi tudi duhovno stanje človeka . Stanje duha: v globini naše duše je lahko prisoten Duh in s tem Plamen, ki sveti in greje, in živa Voda, ki lahko v njej naredi vrt. Brez Duha je duša kmalu v ruševinah, in s tem je človek tudi mentalno ne- izgrajen, jasno, da se vse to mora odraziti tudi na misli in govorici človeka. Nasprotja in nerazumevanja, nezmožnost sporazumevanja med levico in desnico v parlamentu: vse to ima svoje (zelo globinske) korenine tudi v dušah. Ni vseeno, ali neka misel prihaja iz duše, ki jo je napolnila tema, ali iz duše, v kateri sveti Luč Duha. Dva stavka, ki zapisana na papirju izgledata povsem enako, izgovorjena skozi eno ali drugo dušo lahko pomenita nekaj povsem različnega.
In končno: konflikt med levico in desnico je v veliki meri nasprotje med zemeljskim in nebeškim mestom. To nasprotje pa je nasprotje med dušami: duša se lahko preda materializmu (s tem, da se oprime tega, kar ji ponuja svet) in s tem postane privržena svetu. Levica res postavlja zemeljsko na prvo mesto, a s tem izgubi Duha, in s tem se v dušah vzpostavlja stanje teme, praznote, puščave, ruševin, kar se potem odrazi tudi na politični govorici.
Za celovito razumevanje dogajanja sveta in seveda tudi političnega dogajanja je nujno treba upoštevati še delovanje satana v svetu. A kdo danes še vanj verjame? Le redki, ker nas je uspel prepričati, da ne obstaja, in zato lahko deluje, ne da bi se ga bali. Deluje: tudi po ljudeh, ki jih prej spravi pod svojo oblast in jih potem uporabi kot svoje orožje. In logično je, da skuša osvojiti in ohraniti tudi politično oblast, saj s tem pridobi gospostvo nad celimi narodi, državami… . S tem nočem reči, da je vsa naša politična levica orodje v rokah hudiča, in da so na desnici sami angeli. Kaj je zares v vsakem človeku, lahko ve samo Bog.
Franc Bešter, Zg. Besnica
