Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
V evropski skupini Socialistov in demokratov (S&D) zahtevajo pojasnila, zakaj je voditelj predsedujoče države Svetu EU sodeloval na dogodku, ki so ga organizirali iranski mudžahidi, povezani v Ljudsko organizacijo mudžahidov Irana. “Za skoraj 33 let je svet pozabil na žrtve pokola. To se mora spremeniti,” je v nagovoru na sobotnem dogodku v organizaciji iranske diaspore Free Iran World Summit, dejal premier Janez Janša. Njegov nastop je na eni strani požel obilo pohval in občudovanja, na drugi strani pa tudi precej kritike, češ da naj bi med drugim njegova poteza ogrožala stalna prizadevanja EU za oživitev jedrskega sporazuma z Iranom, ki je ključna zunanjepolitična prednostna naloga EU. A veliko tehtnejše vprašanje pri vsem tem je, zakaj socialisti tako zagreto branijo iranski režim – morda ker se še naprej trudijo prikriti pranje iranskega denarja? Prejšnje leve vlade so z Iranom celo obnovile diplomatske vezi, saj nekatera podjetja in tranzicijski tajkuni poslovno sodelujejo z iranskim režimom.
“Ko Janša brani človekove pravice po svetu. Zapletena geopolitična vprašanja zahtevajo filigranski pristop,” Janez Janša pa je k diplomatski mizi pristopil z macolo, je zapisalo Delo, premier Janša pa je v odgovor objavil precej zgovorno fotografijo in dodal: “Tole vi branite s svojim Iran-NLB-gate pristopom.” Podobno se je odzval tudi na očitke poslanca SD Matjaža Nemca, ki je bil mnenja, češ da se potrjujejo teze, da je premier sovražen do EU, njenih institucij in vrednot – na to naj bi po njegovih besedah kazala sabotaža mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Janša je spomnil, da so izrečene besede prišle iz ust funkcionarja stranke SD, ki je v aferi Iran-NLB-gate oprala milijardo za režim, ki je množično pobijal ljudi, ki jih je islamistična verska in politična oblast označila za nasprotnike režima. Pri vsem skupaj je šlo seveda za to, da je naš predsednik vlade na sobotnem dogodku v organizaciji iranske diaspore pozval k neodvisni preiskavi pokola 30 tisoč političnih zapornikov, do katerega je prišlo v Iranu leta 1988. Opozoril je tudi na vlogo novoizvoljenega iranskega predsednika Ebrahima Raisija v tem pokolu.
Zaprti politični disidenti so bili torej umorjeni v množičnih pobojih, sorodnikom pa nihče ni povedal, kje so pokopani, prepovedali so jim tudi javno žalovanje. Kasneje se je izvedelo, da so bili obešeni. Leta 2016 Leta 2016 se je v javnosti pojavil avdioposnetek sestanka iz leta 1988 med Hosseinom Alijem Montazerijem, desno roko ajatole Homeinija, in uradniki, odgovornimi za izvedbo pobojev, na katerem je mogoče slišati Montazerijeve besede, da so poboje pripravljali več let, kot povod za njihovo izvedbo pa so izkoristili za oboroženi napad militantne opozicijske skupine Ljudski mudžahedini, ki ima šiitske in marksistične temelje in katere podporniki naj bi bili zaprti politični disidenti, so zapisali na portalu siol.net. Montazeri je pred leti bolj podrobno spregovoril tudi o dotičnih pobojih, pri čemer je kot enega od ljudi, ki so sodelovali pri njihovi izvedbi, imenoval tudi 60-letnega Ebrahima Raisija, torej novoizvoljenega skrajnega islamističnega iranskega predsednika, ki bo položaj prevzel avgusta in ki med drugim zagovarja islamizacijo javnega življenja. Raisi je bil v v času pokolov namestnik generalnega tožilca. Poleg sodelovanja pri pobojih mu ZDA in več zahodnih nevladnih organizacij očitajo tudi druge kršitve človekovih pravic, med dolgoletno kariero v sodstvu.
Iranska milijarda je podkupila slovenske socialiste
Napadi na ameriško veleposlaništvo v Iraku, ameriškim napadom na razvpitega iranskega generala Kasima Sulejmanija in s povračilnim iranskim napadom na ameriško bazo v Erbilu, so že lani znova priklicali v spomin nekoliko pozabljeno afero IranNLBgate. Reakcija slovenskih režimskih medijev je bila namreč v prid iranskega režima – kar se je zgodilo tudi tokrat. Celotna zadeva glede “bankomata tranzicijske levice”, torej NLB-ja, se je začela odvijati že decembra 2008, potem ko je oblast prevzela vlada Boruta Pahorja. 12. decembra tistega leta je namreč iranski državljan z britanskim potnim listom Iraj Farrokhzadeh odprl račun v NLB, prek katerega je v dveh letih prekanaliziral milijardo dolarjev – in to v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije. Farrokhzadeh, je bil sicer že od leta 2006 na Interpolovi tiralici in pod drobnogledom ameriških obveščevalcev, a se je kljub temu brez problema nastanil v hotelu Slon, nato pa je z vizitko enega od izvršnih direktorjev NLB Skupine odkorakal v poslovalnico NLB in v njej odprl bančni račun za podjetje Farrokh, ki je registrirano na Britanskih Deviških otokih. Podjetje Farrokh je imelo odprt bančni račun v Švici, vendar so ga zaprli, ko se je izkazalo, da je omenjena banka pomagala financirati jedrski program v Iranu.
