Piše: Luka Perš (Nova24tv)
Odkrili smo novo transakcijo v višini 250 tisoč evrov med družbama Slovenska tiskovna agencija d.o.o. (STA) in Novo kreditno banko Maribor d.d. (NKBM) zaradi kupoprodajnega blaga in storitev, kot piše v javno dostopnih podatkih na Erarju. Enako se našim finančnim strokovnjakom zdi sporno, da je STA odprodala sporno mesečno terjatev do države za poplačilo javne službe. Kot je javno objavila družba STA, je zoper državo sprožila spor na sodišču, katerega pa sodišče do zaključka pisanja tega prispevka še ni zaključilo. Vprašanja smo naslovili na direktorja STA Bojana Veselinoviča, ki pa je odgovoril, da je že vse pojasnil v marcu in aprilu letošnjega leta, ko smo ga prvič spraševali o transakcijah z NKBM. Na dodatna vprašanja, in ko smo ga soočili s podatki iz finančnega poročila STA za leto 2020, nam je ponovno odgovoril, da nam je že vse pojasnil aprila. “Vse skupaj smo si torej izmislili, in STA nadomestila države za javno službo niti ne oz. sploh ne potrebuje. Sploh pa ne revolving posojila …” je na naša dodatna vprašanja odgovoril Veselinovič. Ob koncu članka si lahko preberete celotno korespondenco med našim medijem in Veselinovičem ter sami ocenite, “kdo vam laže” tokrat.
V mesecu januarju smo razkrili t.i. faktoring plačilo v višini 250 tisoč evrov s strani STA za NKBM. Tako so nam naši dolgoletni finančni strokovnjaki razložili, da je NKBM odkupovala terjatve, vendar ne kot to počne večina večjih bank v Sloveniji, preko hčerinske družbe, ampak kar v sklopu svoje dejavnosti. Upnik v poslu postane banka oz. tisti, ki dela faktoring. Le ta prejme sredstva od plačnika oz. naročnika. Banka v tem primeru predčasno plača upniku, torej v našem primeru, kot smo takrat navajali časopisni hiši Dnevnik. Kot smo takrat poročali, je STA z Dnevnikom sklenil pogodbo v višini 250 tisoč evrov, kar je enako znesku nakazila STA NKBM. Pri tem so morali zakriti finančne sledi, da te ne bi bile vidne v Erarju, ki lahko pokaže vse transakcije proračunskih uporabnikov in družb v večinski lasti države. Zato sta STA in Dnevnik, po besedah naših strokovnjakov, za opravljanje takšnih transakcij lahko izkoristila faktoring preko banke, ki ni v državni last. Na naša vprašanja sta tako direktor STA Bojan Veselinovič, kot tudi predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan zanikala naše navedbe, a se je izkazalo, da se je predvsem Veselinovič zapletel v lastno zanko. Sedaj smo zopet odkrili transakcijo s strani STA banki NKBM v višini 250.200,000 evrov in kot kaže transakcijo v višini 200 evrov za stroške z dne 7. julija 2021.
Gre za poslovanje onkraj dolžne skrbnosti
Slovenska tiskovna agencija je dne devetega julija 2021 objavila novico, da so našli kupca za terjatev za enomesečni zahtevek za javno službo, kar je eden od ukrepov za izboljšanje likvidnosti, je dejal Veselinovič. Enomesečni znesek za nadomestilo javne službe se giblje okrog 189 tisoč evrov, kot se je že večkrat razkrilo v slovenskih medijih. Naši finančni strokovnjaki za vrste bančnih transakcij so nam povedali, da je omenjena prodaja terjatev s strani STA sedaj še v javnosti neznanemu kupcu sporna, saj gre za terjatve, ki se še vedno nahajajo na sodišču. Torej je nesporno, da so terjatve STA do države sporne. Spor se bo razrešil pred sodiščem, a se do zaključka pisanja tega prispevka se še ni. Še manj pa je bila znana usoda spornih terjatev na sodišču, ker se o zadevi še ni odločilo. Če ne bi bila sporna, bi upnik s samo izvršbo uspel na izvršilnem postopku in Pravda ne bi bila potrebna. Predvsem pa se pojavi vprašanje, kaj je s samo terjatvijo, če bi sodišče odločilo, da država ni dolžna plačati obveznost do STA. V tem primeru bi morala STA najverjetneje celotno terjatev odkupiti nazaj, z vsemi pribitki. Vsekakor gre za zelo sporno dejanje, ki je onkraj dolžne skrbnosti poslovodstva. Predvsem pa je vprašanje ali je podjetje, ki je odkupilo terjatve, seznanjeno z vsemi tveganji. Namreč, praviloma spornih terjatev ni možno prodati. A vse kaže, da je tudi tokrat vodstvo in nadzorni svet STA delalo vse po “domače”. Najnovejšo julijsko transakcijo z NKBM v višini 250 tisoč evrov so izvedli zaradi kupoprodajnega blaga in storitev, kot piše v javnih podatkih na Erarju.
Veselinovič pojasnjuje: Odgovor je enak prejšnjemu
Podobno kot v januarju smo tudi tokrat poslali vprašanje Veselinoviču, in sicer o julijski transakciji s strani STA privatni banki NKBM. Nanj smo naslovili vprašanja, kaj predstavlja julijska transakcija, ali so prodali sporne terjatve ter ali je bila likvidnost z odprodajo terjatev koriščena za plačilo NKBM za zadnjo večjo transakcijo med tema dvema deležnikoma.
Tudi tokrat je dolgoletni direktor STA zanikal vse naše navedbe in nam zapisal, da je že vse pojasnil v aprilskih odgovorih in nam očital, da nismo navedli njegovih odgovorov ter še naprej nestrokovno poročali. S prodajo terjatve naj bi ohranili likvidnost in jo tudi izboljšali. Zanikal je, da bi prodali kakšno sporno terjatev, saj država ni poravnala obveznosti in so našli kupca. Zapisal še je, da je v junijski obrazložitvi zavrnitve predloga STA o začasni odredbi pisalo, da začasna odredba ni potrebna, saj bo v nadaljevanju, v kolikor bo ugotovljena obveznost plačila obveznosti države STA, država morala plačati vse pripadke in tako začasna odredba ni potrebna. A o vsebini spora sodišče še ni odločilo in je tako terjatev še vedno sporna. V nadaljevanju nam je še zapisal, da STA ne dobiva že pol leta s strani države niti “ficka za nadomestilo javne službe.” Ob koncu je tako še zapisal, “da se to ne bi zgodilo, če bi STA denar od prodane terjatve nakazali na NKBM” in avtorja članka vprašal, kje logika v vprašanju, katerega smo zastavili.
Tokrat se je Veselinovič odzval veliko bolj burno in nam očital, da smo spet zelo KAJ?- “da je resnica po vaši meri znana vnaprej; ne glede na moje odgovore na naša vprašanja,” zapiše Veselinovič. Svetoval nam je, da naj si še enkrat preberemo njegove odgovore iz marca in aprila letošnjega leta, da si jih je sam še enkrat prebral ter da je prišel do istega sklepa kot sedaj. “Vse skupaj smo si torej izmislili, in STA nadomestila države za javno službo niti ne oz. sploh ne potrebuje. Sploh pa ne revolving posojila. Evo, članek je že spisan… Ni pa to, kar počnete novinarstvo. Žal. O njem “ne duha ne sluha”,” zapiše dolgoletni direktor STA. Enak očitek lahko vrnemo nazaj Veselinoviču, saj se je STA očitno spremenila še v en t.i. agitpropovski medij proti sedanji vladi, kar bi lahko našli v neštetih primerih. A Veselinovič se še vedno raje skriva za odgovori ‘’odgovor je enak prejšnjemu’’. Nič, ljudstvo naj presodi, kdo vam laže? Mi ali STA? Odločitev je vaša.
Luka Perš: Iz javno dostopnih podatkov ERAR je razvidno, da ste NKBM dne 7.7.2021 plačali 250 tisoč evrov za kupoprodajno blago in storitev in nato še istega dne še 200 evrov. Ker gre za identično transakcijo kot v januarju, o čem smo tudi že poročali, nas zanima, kaj predstavlja ta transakcija?
Bojan Veselinovič: Transakcija predstavlja nakazilo STA na račun NKBM. – In to s povsem enakim razlogom, kot smo vam ga navedli že za vaše prejšnje pisanje na to temo. – Takrat nikakor niste “poročali”, kot se vam je zapisalo v zgornjem vprašanju, ampak tako nestrokovno komentirali naš odgovor, da vam predlagamo, da si ga preberete še enkrat. Le tako se bo vaše pisanje morda lahko znebilo pridiha zlonamernosti, ki je takrat velo iz vaših ali “ugotovitev” koga drugega, ki vam je pri tem – prepričan sem – nesebično hotel nuditi pomoč, saj gre za zelo strokovno tematiko. Verjemite mi, da so se mnogi vašemu zapisu, ki ne zdrži nobene strokovne presoje, do solz nasmejali.
Luka Perš: V povezavi s prvim vprašanjem nas zanima javno objavljena informacija o prodajih vaših terjatev do države, s katerimi bi ohranili likvidnost. Ali ste prodali sporne terjatve za katero se z državo pogajate?
Bojan Veselinovič: S prodajo terjatve smo ohranili likvidnost oz. jo izboljšali (pogojnik v vašem vprašanju je zato povsem odveč). Prodali nismo nobene sporne terjatve, ampak terjatev STA do države za mesečni zahtevek, ki temelji na njeni zakonski obveznosti, da jo poravna. Prav tako se nismo z državo prav nič pogajali za plačilo te terjatve, ampak jo prosili, naj jo poravna na podalgi izdanega mesečnega zahtevka. Ker terjatve ni poravnala, smo našli kupca zanjo. Ker gre za zakonsko obveznost države, kar je v junijski obrazložitvi zavrnitve začasne odredbe ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani, Vlado/Ukom čaka v nadaljevanju sodnega postopka plačilo glavnice in pripadajočih zamudnih obresti.
Luka Perš: Ali je bila ta likvidnost z odprodajo terjatev koriščena za plačilo NKBM v povezavi s prvim vprašanjem?
Bojan Veselinovič: Tudi to vaše vprašanje kaže na popolno nerazumevanje razmer v katerih je STA, ki že pol leta ne dobiva s strani države niti ficka nadomestila za javno službo. S tem smo ob polovico prihodkov. Zaposlenci so do zdaj kljub temu vsak mesec dobili plače. To se ne bi zgodilo, če bi z STA denar od prodane terjatve nakazali na NKBM. Kje je torej logika v vašem novinarskem vprašanju Luka Perš?!
Spoštovani g. Veselinovič,
Žal vaši odgovori do sedaj niso prispevali k razjasnitvi stanja. Cinizem je tako vsekakor skrajno nepotreben. Vsak želi samo svoje delo korektno opraviti. V svojih predhodnih odgovorih ste navajali, da je imela družba, ki jo vodite, v januarju likvidnostne probleme. Žal vaši revidirani računovodski izkazi kažejo ravno nasprotno. Na strani 54 vašega letnega poročila za leto 2020 je jasno zapisano, da naj bi imela družba na dan 31.12.2020 na računu 328.867 EUR in nato še 795.013 EUR AČR in kratkoročnih terjatev. Vsekakor ne duha ne sluha o likvidnostnih težavah.
Na strani 56 istega letnega poročila STA je zavedeno, da je imela družba na dan 31.12.2020 61.539 EUR kratkoročnih obveznosti do bank, kar je po pojasnilu 4.3.15. na strani 81 letnega poročila razmejitev kratkoročnih obveznosti za najeto dolgoročno posojilo za nakup nepremičnine. Torej o tem, da bi imela družba na dan 31.12.2020 likvidnostne težave ni ne duha ne sluha, kar dokazuje 328.867 EUR denarja na računu in še 795.013 EUR AČR in kratkoročnih terjatev. V celotnem letnem poročilu ni moč zaznati, da bi v letu 2020 družba koristila revolving kredit (za kar pa po podatkih iz letnega poročila tudi ni razloga). Potem seveda vaš odgovor o likvidnostnih težavah ni na mestu.
Ali pa so podatki v letnem poročilu napačni? Nekaj je narobe. Zato pa vas sprašujemo in želimo dobiti korektne odgovore. Pa jih žal ne dobimo. Prav tako ni na mestu vaše prejudiciranje odločitve sodišča. Je pa nesporno, da je med vami in UKOM spor glede vaših terjetev. Tako so do pravnomočne odločitve vse te terjatve sporne. O tem preprosto ne more biti dvoma. Zato vas ponovno pozivamo, da na naša vprašanja odgovoriti s dolžno skrbnostjo za kar se vam zahvaljujemo.
Odgovor Bojana Veselinoviča glede na naša dodatna vprašanja:
Lep pozdrav,
z vašim spodnjim pisanjem ste dokazali – spet zelo neprepričljivo – da je resnica po vaši meri znana vnaprej; ne glede na moje odgovore na vaša vprašanja. Ali kot bi zapisali vi: “o tem preprosto ne more biti dvoma”. Z vso skrbnostjo sem vam korektno odgovoril že pri vašem prvem pisanju o “čudežnem nakazilu”; na podobno/isto temo. In ugotovil, da bi bilo vseeno, če vam ne bi. Žal….
Preberite si torej še enkrat moj odgovor ob nastajanju vašega pisanja takrat. Sam sem ga prebral še enkrat in tudi moj takratni odgovor. In prišel do tega sklepa, ki sem vam ga napisal. Ni pa to, kar počnete novinarstvo. Kajti vsakič znova sproti pozabite, kaj se zapisali prejšnjič in kaj se dogaja STA-ju, ki po vaše nima likvidnostnih težav in o njih ni ne duha ne sluha. Vse skupaj smo si torej izmislili, in STA nadomestila države za javno službo niti ne oz. sploh ne potrebuje. Sploh pa ne revolving posojila. Evo, članek je že spisan….. Ni pa to, kar počnete novinarstvo. Žal. O njem “ne duha ne sluha”.
