Piše: dr. Matej Makarovič
Če hočemo razumeti položaj in perspektive Slovenije po tridesetih letih samostojnosti, ne smemo prezreti zelo pomembnega dejstva: smo majhna država v izjemno soodvisnem svetu. Kaj lahko pomaga majhnim državam do uspeha v takem globaliziranem svetu? Če nimajo kakšne posebne geopolitično in zgodovinsko pogojene specifike, se lahko zanašajo zlasti na dva aduta: prvi je, da svoj velikostni primanjkljaj spremenijo v prednost, drugi je, da se povezujejo.
Majhnost je prednost, ker olajšuje usklajevanje in usmerjanje. Manj ljudi naj bi se o stvareh laže in hitreje dogovorilo, lažja pa je tudi neposredna udeležba običajnih ljudi pri odločanju. Nordijske države in Švica so že kar stereotipni primeri takšnih dobrih praks, pa čeprav to ni bil edini razlog njihovega uspeha.
Če opazujemo Slovenijo danes, moramo žal priznati, da aduta majhnosti nismo najbolje izkoristili. Kot glavna ovira se je izkazala politično-ideološka polarizacija, ki se je v zadnjih letih samo še krepila in razširila. Stvari so šle žal tako daleč, da se lahko katerokoli znanstveno dokazano dejstvo preprosto zanika, če ni skladno z nazorom posameznega ideološkega filtrirnega mehurčka. Če torej njihova ideološka usmeritev tako zahteva, lahko različne skupine ljudi trdno verjamejo npr., da množično zbiranje (še posebno kadar je namenjeno protivladnim protestom) ne more prispevati k širjenju COVID-19; ali da človeška aktivnost ničesar ne prispeva h klimatskim spremembam; ali pa da so aprila 1941 ustanovitelji OF pozvali k »uporu proti okupatorju«. Kako naj ljudje razumno soočajo svoja mnenja, če pa že v izhodišču zanikajo dejstva?
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.
