Piše: Gašper Blažič
Od prvih večstrankarskih volitev spomladi 1990 pa vse do danes smo Slovenci skupaj devetkrat odšli na parlamentarne volitve. V tem času smo kar trinajstkrat doživeli menjavo vlade. Zdajšnja, ki jo vodi Janez J30 letanša, ki je tako že tretjič premier, je štirinajsta vlada od leta 1990 dalje.
Prvo demokratično vlado smo dobili maja 1990, ko je tedanja Skupščina RS še pod pogoji nekoliko spremenjene stare kardeljanske ustave potrdila izvršni svet oziroma vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta, predsednika Slovenskih krščanskih demokratov. S tem je bilo končano obdobje starih izvršnih svetov – zadnjega je vodil Dušan Šinigoj med letoma 1986 in 1990.
Drnovšek kot rekorder
Če bi primerjali strankarsko sestavo vlad od takrat do danes in ugotavljali njihovo trajanje, bi lahko prišli do naslednjih ugotovitev. Med dosedanjimi vladami sta poln štiriletni mandat dočakali samo dve, to sta Drnovškova vlada med letoma 1992 in 1997 in Janševa vlada v mandatu 2004−2008. Janez Drnovšek je tudi rekorder v trajanju funkcije predsednika vlade, saj je skupaj vodil vlade od spomladi 1992 do konca leta 2002, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Vmes je leta 2000 za pol leta »počival« zaradi Bajukove vlade. Če pa pogledamo, kako so vladali politični tabori, pa ugotovimo, da popolnoma pomladne vlade dejansko sploh nismo imeli, razen morda v času Bajukove vlade (SLS+SKD, SDS). V vladnih koalicijah je skoraj vedno sodelovala katera od strank z »druge strani«. Z uzakonjenim proporcionalnim sistemom pa se je politična nestabilnost krepila, tako da smo po letu 2008 doživeli niz predčasnih volitev. Res pa je, da so nam glede na to, katera stranka je imela v rokah škarje in platno pri sestavi koalicije, statistično kar dve tretjini tridesetletne samostojne Slovenije vladale sile kontinuitete.
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.
