Piše: C. R.
Slovenija je dosegla svojo popolno samostojnost, brez kakršnekoli odvisnosti od kogarkoli, svojo popolno samostojnost ji je uspelo doseči po poti razdružitve, ki je mednarodno priznan način delitve države.
Trideset let za državo je in ni dolga doba. Primerjati moramo naši pretekli domovini. Kraljevina Jugoslavija je trajala približno 23 let z obema državama SHS vred, komunistična Jugoslavija pa 46 let, če zanemarimo kratkotrajne medvojne nacifašistične okupacijske tvorbe na naših tleh (Mussolinijeva Italija, Hitlerjeva Nemčija, Horthyjeva Madžarska in Paveličeva NDH) in italijansko okupacijo slovenskega ozemlja med obema vojnama. Glede na dosežena leta torej lahko rečemo, da je naša domovina odrasla in da je, človeško gledano, v svojih najboljših letih. A vendar je treba narediti nekakšno bilanco doseženega in nedoseženega.
Slovenija je dosegla svojo popolno samostojnost, brez kakršnekoli odvisnosti od kogarkoli. Pravzaprav je postala samostojna država že s sprejemom Deklaracije o suverenosti Republike Slovenije 2. julija 1990 na predlog Demosove Liberalne stranke. Neverjeten je bil popoln uspeh Slovencev na plebiscitu. Vse to je fantastičen uspeh, če pomislimo, da je od precej tisoč narodov do tedaj uspelo ustanoviti svoje države manj kot dvestotim! Svobode in samostojnosti nam ne more vzeti nihče več.
Uspeh je tudi, da ji je svojo popolno samostojnost uspelo doseči po poti razdružitve, ki je mednarodno priznan način delitve države, in ne po poti odcepitve, ki je mednarodna skupnost praviloma ne priznava. Tedaj so mnogi, predvsem komunistično usmerjeni politiki, zagovarjali odcepitev, ki je bila usodna za Kraljevino Katango v Kongu, Mnogi še danes govorijo o odcepitvi, kljub opozorilom, da nam taka zatrjevanja lahko škodijo. Namerno?
Slovenska državnost je obstajala že od nekdaj
Samostojnost po poti razdružitve smo lahko dosegli tudi zato, ker slovenska državnost obstaja že od nekdaj, od Norika, plemenske zveze kralja Sama, Karantanije, Vojnomirove Carneole (Kranjske), Pribinove in Kocljeve Panonije, vojvodin Kranjske, Koroške in Štajerske in grofije Goriške (iz katerih je Avstrija črpala svojo državnost in ki so bile državotvorne kronovinske dežele Avstro-Ogrskega cesarstva), dedne nasledstvene pogodbe med Celjskimi grofi in Habsburžani, Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (ki je nastala leta 1918 po odvezi cesarja Karla svojim narodom), Države Srbov, Hrvatov in Slovencev (ki je nastala z združitvijo prvotne SHS s kraljevino Srbijo), Kraljevine Jugoslavije in povojnih DFJ, FNRJ in SFRJ. V vseh teh državnih tvorbah je bil slovenski narod konstitutivni del, kar vse je svetovni javnosti bolj znano kot domači, slovenski.
Sploh pa ne smemo pozabiti, da tvori del ustave ZDA prav izrek ustoličevanja slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju na Koroškem, ki je do leta 1414 potekal v slovenskem jeziku. In da smo bili Slovenci zadnji branik Evrope pred turškimi vpadi, v bitki pri Sisku so namreč kranjski arkebuzirji Adama Ravbarja in kranjska vojska Andreja Turjaškega dokončno razbili turške sanje po osvojitvi Evrope!
Več si lahko preberete TUKAJ.
Vir: Gorenjski Glas.
