Piše: Bogdan Sajovic
Komunistični režimi so se leta 1989 po vsej Evropi podirali kot hišice iz kart. »Reformisti« so na vrat na nos odstavljali partijske dinozavre. Berlinski zid je padel zaradi birokratske nejasnosti. Z izjemo Romunije so spremembe potekale brez prelivanja krvi.
Slovenska osamosvojitev je postala realna možnost sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se začeli majati komunistični režimi v Evropi. Komunistična Jugoslavija je bila sicer nekoliko drugačna od drugih evropskih komunističnih držav. Medtem ko je bil tem državam komunizem leta 1945 vsiljen s pomočjo sovjetskih tankov, je bil jugoslovanski precej bolj avtohtonega izvora. Jugoslovanski komunisti so namreč vso drugo svetovno vojno pod krinko »boja proti okupatorju« morili svoje dejanske in potencialne politične nasprotnike ter na »osvobojenih ozemljih« vzpostavljali svojo oblast. Pokol ob koncu druge svetovne vojne, ko so v šeststo množičnih moriščih, posejanih po vsej Slovenji, končali sto tisoči nasprotnikov komunizma, je bil le še zadnji pečat pri komunističnem prevzemu oblasti. Brutalni pokol in posledično tudi iztrebljenje protikomunistične elite sta omogočila jugoslovanskim komunistom, da so bili bolj v sedlu kot njihovi komunistični tovariši v drugih evropskih državah, ki so se večinoma držali na oblasti predvsem s pomočjo sovjetskih tankov. Le-ti so namreč krvavo zatrli več poskusov strmoglavljenja komunistov tako v Vzhodni Nemčiji leta 1953, na Madžarskem leta 1956 in na Češkoslovaškem leta 1968. Leta 1980 je poljska partija uvedla vojaško diktaturo v upanju, da bo tako pomirila svoje rdeče tovariše in preprečila bratsko tankovsko intervencijo.
Kriza komunističnega sistema
Vendar pa je sredi osemdesetih let tudi sovjetski komunizem zašel v popolno krizo. Zaradi nesposobnosti, dogmatizma in korupcije je bila Sovjetska zveza pred ekonomskim zlomom. Partija je skušala prek »reformatorja« Mihaila Gorbačova »modernizirati sistem«, kar pa se je izkazalo za nemogočo nalogo. Reformni načrt, t. i. perestrojka, je spodletel in hitro je postalo jasno, da sistema ne bo več mogoče rešiti, vse bolj pa je postajalo tudi jasno, da Sovjetska zveza izgublja željo, da bi s tanki ohranjala komunizem v »bratskih državah«. To je še spodbudilo nasprotnike komunizma po Vzhodni Evropi in pripeljalo do leta 1989, ko so se komunistični režimi v Vzhodni Evropi sesuvali kot hišice iz kart.
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.
