Piše: C. R.
Predsednik vlade Janez Janša se je v soboto, 5.6., udeležil obletne svete maše in spominske slovesnosti na grobišču Pod Krenom v Kočevskem Rogu. Pred spominsko slovesnostjo je predsednik vlade skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem položil venec ob breznu pri Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu, po slovesnosti pa sta skupaj položila venec še k Spomeniku žrtvam NOB v Smrečju pri Turjaku.
Sveto mašo na grobišču Pod Krenom je daroval upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, zbrane na slovesnosti po sveti maši pa je nagovoril predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. V svojem nagovoru je spregovoril o ozračju med drugo svetovno vojno, ki je narekovalo sprejemanje odločitev v tistem času, o pomenu Kočevskega Roga, brez katerega ni mogoče razumeti Slovenijo in o nujnosti priprave krovnega zakona tega področja, ki bo ugotovil, da je v Sloveniji bila komunistična revolucija in, da so bila njena dejanja zavržna. “Šele od tam dalje imajo lahko drugi zakoni smiselne učinke.”
Slovesnost, ki jo je organizirala Nova slovenska zaveza, je popestril moški pevski zbor Prijatelji iz Šentvida pri Stični skupaj s solistom Markom Finkom.
Spravna in kulturna slovesnost
Udeležila sta se je tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin in vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave za vojaško dediščino Rok Janez Šteblaj.
Kočevski Rog je sinonim za povojne poboje, saj naj bi bilo na sedmih grobiščih do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, veliko prav v breznu pod Krenom.
Minister mag. Matej Tonin je ob robu slovesnosti poudaril, da je bila s 1. junijem letos ustanovljena Uprava za vojaško dediščino, katere cilj je, da v okviru Ministrstva za obrambo celovito in sistematično uredi področja vojnih grobov in grobišč, vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja, kot tudi vojaško muzejsko dejavnost. Spomini na pretekle tragične dogodke pri marsikomu še odpirajo boleče rane, za narod kot celoto pa je izjemno pomembno, da zbiramo fragmente ter zgodovinarjem dopustimo, da jih sestavijo v celoto in neodvisno interpretirajo. Le z razumevanjem celotne slike in razvijanjem strpnosti do posameznih pogledov lahko mrtvim izkažemo osnovno civilizacijsko spoštovanje, in se kot narod povežemo. Korak v procesu boljšega razumevanja preteklosti in krepitve vloge stroke pomeni ustanovitev Uprave za vojaško dediščino, s čimer želimo področje slovenske vojaške in tudi polpretekle zgodovine na sistemski ravni končno celovito urediti.
Uprava za vojaško dediščino bo opravljala upravne, strokovne in administrativno-tehnične naloge na področju vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč, pripravljala in izvajala bo postopke podeljevanja statusa nevladnim organizacijam v javnem interesu ter postopke sofinanciranja njihove dejavnosti na področjih iz svoje pristojnosti ter izvaja naloge muzejske dejavnosti s področja slovenske vojaške zgodovine. Spremljala in dokumentirala bo razvoj Slovenske vojske. Po uveljavitvi spremembe Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je na upravo prenesena tudi pristojnost nudenja strokovne, administrativne in finančne podpore Komisiji Vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Ta zakon določa, da navedena vladna komisija delo nadaljuje do imenovanja nove komisije, to je v roku leta dni po uveljavitvi zakona.
Uprava bo pristojna za celovito upravljanje, vzdrževanje in varovanje vojnih grobišč ter vodenje registra vojnih grobišč v Sloveniji in slovenskih v tujini. V tem okviru bo razvijala in uveljavljala enotne strokovne standarde za raziskovanje in urejanje vojnih grobov, grobišč in pokopališč. V sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino bo uprava dopolnjevala popis žrtev prve in druge svetovne vojne s podatki o grobovih žrtev. Sodelovala bo tudi z državami, ki imajo vojna grobišča v Sloveniji, in tistimi, na katerih ozemljih so slovenska vojna grobišča.
