Piše: Jože Biščak
Zakaj že so se sindikati na ulici pridružili levičarskim aktivistom in organizacijam? Zaradi davčne reforme desnosredinske vlade, ki bo vsem delavcem zagotovila višje plače in tako povečala blaginjo državljanom? Bizarno, res. Še enkrat se je pokazalo, da so slovenske sindikalne centrale pravzaprav politični priveski levičarskih političnih strank in da socialistične ideje uspevajo le tam, kjer delavce držijo na robu preživetja. Vsak odklon od tega je kontrarevolucionarno dejanje, ki ga je treba za vsako ceno preprečiti. Kam bi pa prišli, če bi imel delavec več denarja v svojem žepu, a ne, Branimir Štrukelj, Lidija Jerkič in druga tovarišija? Res groza, škandal.
Da bi bilo vse skupaj zanje še mučnejše, desnosredinska ekipa z Gregorčičeve to počne mimo njih, brez blagohotne privolitve kaviar sindikalistov dviguje standard delavcem, upokojencem in študentom. Pravi šok. Tak, da boste morali na oddih, da si opomorete. Na kakšen eksotičen otok in od tam ljudem, ki prav zaradi takih popoldanskih ljubiteljev Michelinovih zvezdic komaj sestavijo en konec meseca z drugim, z napisom na rajski mivki spet sporočali, naj se uprejo. Ja, Tea Jarc, tebe gledam.
Saj ne da tej prav čedni rdečelaski ne bi privoščil, ampak, za božjo voljo, naj dopusti malo ekskluzivnosti in uživanja v tropih tudi drugim. To pa bo z dvigom neto plač povsem mogoče. Človek se niti obrniti ne more ali vklopiti televizorja, ne da bi naletel na čuječe, ki predavajo o »socialni pravičnosti«, »enakosti« in »v splošno dobro«, a hkrati prikrivajo resnične namene. Brez skrbi, nebesa vedo, kaj vam hodi po glavi, ljudje niso v neskončnost neumni. Prej ali slej se bodo vaša ideologija in vaši nameni skrčili in posušili kot močvirje, ko boste še bolj izpostavljeni svetlobi. Vse bolj se razkrivate: da vam je mar izključno zase in svoje udobje; da ste izključujoči in zavračate vse z drugačnim pogledom na svet; da ste za sistem privilegijev, ne meritokracije; da vas ne zanima izobraževalni sistem, ampak nadzor nad njim; da ste za dosego ciljev pripravljeni uničiti vse okoli sebe; da so za vaša dejanja vedno krivi drugi, saj se nikoli ne znate spoprijeti s posledicami svojih napačnih dejanj. Imate se za bogove. Ampak če to že ste, ste približek boginjam Ker, bolj znanim kot psicam iz Hada.
Če je ravnanje različnih levičarskih aktivistov in njihovo poulično razgrajanje še pogojno razumljivo, je v nasprotju z zdravo pametjo patetično vztrajanje leve politične opozicije pri rušenju vlade. Da ne bo pomote: v demokracijah gre za boj za oblast, cilj vsake politične skupine je sestaviti vlado in uresničevati svoj politični program. Kdor to zanika, laže bolj kot pes teče. »Težava« je, da si sledilci Mesca, Fajonove, Šarca in Bratuškove domišljajo, da vladajo lahko samo oni. Da je samo njihov svetovni nazor legitimen in »normalen«.
Dragi moji, ni. Za uveljavitev svoje politike zmagajte na volitvah. Imeli ste priložnost, a je Šarec stisnil rep med noge in vaša koalicija je razpadla že pred več kot letom dni. Še zdaj se nikakor ne morete sprijazniti s tem dejstvom. Vlad v demokratičnih državah ne menja ulica, ampak volitve. Zato zajemite sapo in počakajte na novo volilno priložnost. Predvsem je čas, da nehate. Vsi vaši poskusi z interpelacijami, nezaupnico in ustavno obtožbo so propadli. In če znate šteti, ima Janševa vlada zagotovljeno povsem udobno številko glasov v parlamentu. Vaše ostrostrelsko iskanje nasprotnikov je otročje, izmišljanje slabega in manipuliranje znak nemoči in bolestne zlobe. Tako ceneno iskanje pozornosti postaja že groteskno. S svojo obsedenostjo po vplivu »mimo vrste« in z zaverovanostjo v svoj posebni status postajate narcisoidni ekshibicionisti. Umirite se, no, ali ne vidite, da vam niti premikanje Overtonovega okna ne pomaga več.
Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik tednika Demokracija, dolgoletni raziskovalni novinar, od leta 2020 pa tudi predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev in avtor treh knjig.
