Piše: Andrej Sekulović
Belorusija je poskrbela za mednarodni škandal, ko je potniško letalo, na katerem je bil opozicijski novinar, prisilno pristalo v Minsku, oblasti pa so novinarja takoj aretirale. EU in ZDA so napovedali nove sankcije, Rusija pa trdi, da je Zahod dvoličen.
Belorusija je pred kratkim močno razburila mednarodno javnost, ko je Aleksander Lukašenko, ki je že od leta 1994 predsednik te države, prisilil letalo letalske družbe Ryanair, ki je letelo iz Aten v glavno mesto Litve Vilno, da je zasilno pristalo v beloruski prestolnici Minsk. Po pristanku so beloruske oblasti aretirale in priprle Romana Protaseviča, beloruskega blogerja in novinarja, ki je nasprotnik Lukašenkovega režima in ta čas prebiva v Litvi. Letalo, ki je potovalo skozi beloruski zračni prostor, je prejelo opozorilo, naj bi bila na letalu bomba in da mora zasilno pristati. Zatem so ga beloruska vojaška letala pospremila na letališče v Minsku. 26-letni Protasevič je bil skupaj s svojim ruskim dekletom Sofijo Sapego takoj aretiran, saj je obtožen podpihovanja protirežimskih protestov proti Lukašenku.
Kdo je Roman Protasevič
Roman Protasevič je opozicijski bloger in novinar, nekdanji urednik medija Nexta, ki je deloval kot kanal na aplikaciji Telegram. Ta čas dela za drug kanal Telegrama, ki se imenuje Belamova. Zaradi svojih protivladnih aktivnosti je leta 2019 zapustil Belorusijo in zdaj živi v Litvi, lani pa naj bi bil zaprosil tudi poljsko državljanstvo. Medij Nexta je igral veliko vlogo leta 2020, ko je poročal o domnevnih goljufijah na beloruskih volitvah avgusta tega leta. Zaradi tega se Protasevič sooča s precej resnimi obtožbami spodbujanja protestov proti oblastem iz tujine. Prav tako je prejšnje leto objavil seznam beloruskih varnostnih služb, na katerem so imena ljudi, ki jih sumijo terorizma. Ob tem je opozoril, da je poleg islamskih skrajnežev in drugih teroristov na seznamu tudi njegovo ime. Beloruska državna televizija je sicer Protaseviča, ki naj bi se bil v preteklosti udeleževal tudi domoljubnih in nacionalističnih shodov, označila za »desničarskega skrajneža« …
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
