Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Komunistični manifest: za vzpostavitev komunizma je treba uničiti družino, narod, zasebno lastnino, vero in zasebno šolstvo. Kulturni marksisti na Spletni Mladini nadaljujejo staro totalitarno izročilo,” je glede naslovnice revije Global zapisal premier Janez Janša.
Znano je, da v socializmu ni veliko prostora za različnost in zasebno pobudo. V nekdanjem sistemu so mnogi (razen morda elite) vozili razpadajoče Zastave, ki so se pokvarile že na poti iz Srbije v Slovenijo, kamor se jih je hodilo kupovat v tovarno v Kragujevcu. Podobno je bilo tudi s številnimi drugimi izdelki, in če jih je zmanjkalo (zlasti kave in banan), je bilo potrebno čez mejo v kapitalistični Trst kjer si je tudi komunistična elita pridobila (oziroma nakradla) svoje luksuzne dobrine, in ki za rajo niso bile tako lahko dostopne.
Podobno je bilo tudi s šolami: Vse so nudile enako, ukalupljeno vzgojo z enovitim pogledom na svet, ki ni dopuščal niti kančka odstopanja od začrtanih smernic. Tako se je “dresiralo” zveste Titove “fjakarske konje”. Lepo je bilo v naši domovini biti mlad. A četudi je ljudi tarlo siromaštvo, je bilo ključno to, da so bili vsi čimbolj “enaki”. Bog ne daj, da bi kdo tako ali drugače malce izstopal, še hujše pa bi bilo, da bi imel pod palcem kakšen dinar ali dva več.
Ob osamosvojitvi se je zdelo, da smo te “zlate čase” pustili a seboj, in da smo kot posamezniki znotraj družbe lahko tudi različni (kar sicer rada zagovarja prav tranzicijska levica), ter da lahko kdo izmed nas zasluži tudi kakšen tolar ali evro več. Prav tako smo upali, da zasebna pobuda ne bo več problem, potemtakem tudi zasebne izobraževalne ustanove, saj je znano da konkurenca (navadno) prinaša večjo kakovost. A kot kaže temu ni tako. Premier Janez Janša je tokrat izpostavil primer naslovnice revije Global, ki je postregla s socialistično obarvanim naslovom: “Zasebne šole so nekaj sprevrženega”. Revijo Global sicer ureja Marcel Štefančič mlajši, sicer kolumnist Mladine in vodja oddaje Studio City na Javni RTVS.
Časi starorežimske “vzreje” “pridnih državljanov” so minili!
Platnica je po svoje res butasta in zgolj kaže na sadove, ki jih še desetletja po koncu Kumrovškega “vseučilišča” žanjemo in kjer je sistem vzgajal svoje “doktorje” (beri “koristne idiote), po možnosti ljudi brez prave izobrazbe. Znano pa je, da pri nas niso “težava” zgolj zasebni vrtci in šole, marveč tudi zasebni visokošolski zavodi, saj predstavljajo grozečo konkurenco za mnoge, ki so si že pred desetletji pridobili statuse rednih profesorjev in se “zabubili” v svojih kabinetih.
Prav zaradi takšnega načina razmišljanja pa se podobno kot na področju monopolnih taksi storitev, nahajamo v neki sivi coni povprečja oziroma zaostajamo za svojimi lastnimi zmožnostmi. Besedne zveze “druga Švica” ne gre uporabljati, ker kaže zgolj na občutek drugorazrednosti, česar pa si kot narod ne zaslužimo. Le zakaj bi bili drugorazredni? Lahko pa si vzamemo za zgled, denimo Univerzo Harvard, ki se giblje v samem vrhu najboljših univerz, in ki je svetu dala številne Nobelove nagrajence.
OŠ Alojzija Šuštarja naj se za oglas zahvali kar Globalu: Zakaj otroka ne bi vpisali v kakovostno zasebno šolo?
Pa si za konec poglejmo še kratko predstavitev OŠ Alojzija Šuštarja: “Vsak človek išče. Še posebej otroci. Spoznavajo nove besede, ulomke, živali in kemijske formule. Odkrivajo sebe in svet okrog sebe. Ne učijo se le spretno preživeti, šola jih mora naučiti živeti. Da bi lahko živeli kar najbolj polno, otrokom odpiramo tudi duhovno razsežnost življenja. Osnovna šola Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava je zasebna osnovna šola, ki izvaja javnoveljavni program devetletne osnovne šole. Vzgoja v šoli temelji na krščanskih in splošnočloveških vrednotah.”
“Šola podpira celostni razvoj otrok, s tem tudi duhovno plat oblikovanja otrokove osebnosti. Prizadevamo si za dobro izobrazbo in vzgojo otrok za družbeno odgovorno in aktivno državljanstvo. V tem delimo cilje vzgoje in izobraževanja z vsemi slovenskimi šolami, pot do zastavljenih ciljev pa je lastna ŠOLI TISOČERIH TALENTOV, kakor smo poimenovali našo šolo s programom in naborom dejavnosti in veščin za učence. Pridih klasičnosti, umetniškega ustvarjanja, športa, veščin naravoslovja, matematične in računalniške pismenosti, jezikovne raznolikosti, aktivnosti učenja na prostem in v učilnici v naravi – so gradniki mreže znanja in priložnosti za naše učence.”
