Piše: Luka Perš (Nova24tv)
Slikar Arjan Pregl se je znašel v središču pozornosti zaradi odpovedane razstave slovenskih slikarjev v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju. Minister za kulturo Simoniti se ni strinjal, da je vodstvo EP pogojevalo razstavo, da mora biti vključena v zbirko del ena izmed stalnih slik EP, ki so jo pred leti odkupili od Pregla. Požareport je razkril, da ima Pregl status samozaposlenega v kulturi. Status so mu podaljšali nekaj dni kasneje, ko je padla Šarčeva vlada.
Na naša vprašanja, ali ima status samozaposlenega v kulturi, nam je Pregl odgovoril pritrdilno. Po poročanju medija Požareporta ima status samozaposlenega od leta 2014. Od takrat, ko je pridobil status samozaposlenega v kulturi, mora na vsakih tri do pet let podati vlogo za podaljšanje plačevanja prispevkov. Strokovna komisija na Ministrstvu za kulturo pod vplivom Šarčeve vlade na podlagi priloženega materiala podaljšala plačevanje prispevkov za obdobje petih let. V ta namen je predložil dokazila o več kot tridesetih samostojnih razstavah, preko 200 razstav doma in v tujini. Zraven je navedel še mnenja kritikov, objave v časopisih, nagrade, izdane grafične mape in knjige ilustracij. “In to ni nikakršna “državna pomoč” kot vidim, da se v kampanji mazanja mojega imena že piše,” še odgovarja Pregl.
Arjan Pregl izhaja iz znane družine Pregl. Njegov stric je bil vplivni funkcionar v bivšem režimu in kasnejši predsednik uprave Mercatorja Zdravko Kazimir Pregl. Njegov oče Slavko Pregl je znan mladinski pisatelj in eden izmed ustanovnih članov Foruma 21. V času sedanje vlade je Arjan Pregl svobodno večkrat javno izrekel kritične misli na račun sedanje vlade. Svoje nestrinjanje z delom vlade je izrazil s snežno skolpturo falosa pred sedežem državnega zbora in napisoma “Spomenik vladi” in “Vlada pada”. Je pa avtor tega članka preveril okus javnosti z objavo njegovih del na svojem Twitter profilu, kjer je bilo predvsem veliko kritičnih komentarjev okrog Preglovih umetnin. Nekateri so tudi zapisali, da spadajo njegove umetnine na ravni otrok iz vrtca. Sto različnih ljudi, sto različnih okusov.
Kritično poročanje o njegovem slikarskem delu Pregl dojame kot “blatenje s strani provladnih medijev”
Slikar Arjan Pregl se je ob kritikah na račun svojega dela zagovarjal, da poučuje na Akademiji za likovno umetnost. Zanimalo nas je, ali delo kot predavatelj opravlja v rednem delovnem razmerju ali ne. Na naša vprašanja nam je odgovoril da ni v rednem delovnem razmerju in delo predavatelja opravlja začasno in honorarno.
Ob koncu smo ga prosili, da lahko poda še svojo svobodno misel ob vsem tem dogajanju okrog njega v zadnjih dneh. Zagotovil, da v njegovem delu ali financiranju ni prav nobene spornosti, “blatenje s strani provladnih medijev (ali v vašem primeru celo medija, v solasti vladajoče stranke) razumem kot namerno mazanje mojega imena in imen mojih bližnjih ter s tem poskus ustrahovanja izključno zaradi dejstva, da sem kritičen do vlade,” nam je odpisal Pregl.
Kot medij, ki zagovarjamo različna stališča in vrednote demokracije z veseljem prisluhnimo kritičnemu Preglu. Vendar se mora vsak javno izpostavljeni posamezniki (politiki, novinarji, gospodarstveniki, kulturniki, nevladniki) zavedati, da bo na eni strani prejemal pohvale, na drugi strani kritiko. Razlika je le v tem, da kritika z desnega političnega pola pomeni “napad, ustrahovanje”. Veliko podobnih ali istih medijskih napadov je v preteklosti izkusil avtor tega članka, a iz tega ni delal svetovnega problema, saj sem kritiko prenesel po moško. Slikar Arjan Pregl je še en član dolgoletne kulturne elite v Sloveniji, ki se počutijo nedotakljivega.
Odgovori Arjana Pregla na naša vprašanja.
