Treba danes res nam ni ciganke,
da iz roke bi vedeževala,
je soseda to napoved dala,
čisto v slogu je države ranjke.
Dan je zmage, Antič se pripravlja,
da ponovil prednikov bi delo,
loti se priprav nadvse veselo,
nov peklenski stroj ves dan sestavlja.
Antič, pisma piše ki grozilna,
z dinamitom ki se obkrožuje,
bolj, kot zdi se, vsak dan z njim je huje,
Antič sila rad bi bil vodilna.
Bo pospravil, pravi, vse nasprotne,
pa čeprav nobeden nič mu noče,
Antič sam heroj pač biti hoče,
drugih so ideje zanj vse zmotne.
Jo prižge, zamisli se, počaka,
ve, kam naj nameri jo ustrezno,
Antič bo ravnal seveda trezno,
v slogu partizanskega junaka.
Kakor v filmu pet sekund počaka,
preden jo odvrže na sovraga,
Antič naš v zaključni sceni zmaga,
poln je zadetek bomba vsaka.
Le da film ni, kar je resnica,
poči že in poči silovito,
toda v zadnji sceni je razkrito,
zabinglja kot štrcelj mu levica.
