Piše: Vito Javornik
Kot vemo, se je vojna na tleh kraljevine Jugoslavije začela z napadom sil osi in bombardiranjem Beograda 6. aprila 1941.
V tem času so maloštevilni jugoslovanski komunisti in njihovo vodstvo podpirali pakt Molotov -Ribbentrop, pozivali k borbi proti britanskemu, francoskemu in nasploh zahodnemu imperializmu in kot zvesti učenci Kominterne brezpogojno podpirali Stalina v njegovih dogovorih s Hitlerjem o ozemeljski delitvi Evrope s pomočjo vojaške sile. Slovenski komunisti so formalno to potrdili na sestanku društva prijateljev SZ 26. aprila 1941, ko so ustanovili Protiimperialistično fronto in s tem potrdili prvi del kolaboracije z okupatorjem.
V obdobju do 22. junija istega leta, ko so PIF preimenovali v OF
se je 13. maja 1941 zgodil prvi oboroženi spopad med okupatorjem in tremi vodilnimi člani domoljubne organizacijeTIGR na Mali gori pri Ribnici, o čemer priča Bruno Tekavec. Po drugi strani pa naj bi po izjavah ZB in drugih “ponosnih naslednikov zveze komunistov” domači orožniki tigrovce izdali, in skupaj z italijanskimi karabinjerji obkolili tigrovce in jih napadli. O tem sem nekaj že napisal.
Z okupatorjem naj bi torej kolabolirali orožniki kraljevine Jugoslavije, ki je pravno formalno obstojala do zavezniškega priznanja DFJ (Tito-Šubašić), oziroma do 29. novembra 1945 in so bili policijske enote pod nadzorom italijanskih okupatorjev, kar je v skladu s haaško in ženevsko konvencijo (glej čl.43 haaške konvencije).
Vendar so komunisti bili in so še danes izredno izurjeni v podtikanju tistega, kar so, ali pa sami počnejo. Mrgoli dogodkov, ko so sodelovali z Italijani celo v Ljubljani in si “delili” ropanje in požiganje slovenskih vasi na Notranjskem in Dolenjskem.
Podtakniti jim je torej uspelo tudi tako imenovani dan upora proti okupatorju 27. april, čeprav se na ta dan ni zgodilo prav nič.
Partizani pa so sodelovali in kolabolirali tudi z Nemci.
Julija 1944 so podpisali z nemškim okupatorjem sporazum o nenapadanju, ki je veljal za precejšen del slovenskega ozemlja, predvsem na zahodu. Medsebojno so si pomagali s hrano in opremo.
Prihajale so namreč vesti, da se bližajo zavezniki, katerim bi se skupaj uprli. To bi storili zato, da bi vojni čas dokončno izkoristili za izvedbo revolucije in dokončno eliminirali konkurenco na vojnem polju – slovenske domobrance in JvvD.
Uspelo jim je čez leto dni. Z likvidacijo vrnjenih domobranskih ujetnikov.
Sporazum je bil podpisan v Furlaniji med drugimi v prisotnosti znanih – Franceta Bevka, Prežihovega Voranca, Zdenka Zavadlava in Joža Vilfana !
Kdo je torej kolaborant?
V. Javornik
