Piše: Domen Mezeg
“Danes zgodaj zjutraj je izbruhnil požar na strehi narodnega svetišča Matere Božje v beloruskem Budslavu. Monštranco z Najsvetejšim in znamenito ikono Matere Božje iz Budslava, so takoj po izbruhu požara uspeli umakniti na varno,” so na Twitterju zapisali pri Družini.
Gre za svetišče narodnega pomena, podobno kot Jasna Góra (Częstochowa) na Poljskem (ali Brezje na Slovenskem). Beloruski škofje so ob tragediji, ki se je pripetila danes zjutraj, v kraju Budslav, prosili za pomoč pri obnovi, saj je požar uničil dobršen del svetišča. Kot že rečeno, je nekatere predmete uspelo rešiti pred uničenjem. Požar je sicer uničil streho sakralne zgradbe, resno poškodoval njene oboke in druge gradbene konstrukcije. Ne gre zgolj za velikansko izgubo za belorusko katoliško cerkev, marveč za celoten narod. Darove je že mogoče prispevati na račun Karitasa nadškofije Minsk-Mogilev, poroča Polonia Christiana.
Lokalni župnik Dmitrij Dubowik je pričel cerkev prazniti ob 6.47 uri po našem in 7.47 po lokalnem času, takoj kot je poklical gasilce. Reševanje različnih predmetov je trajalo približno eno uro. V cerkev so prihiteli tudi okoliški verniki, ko je ta že bila polna dima, zatem pa zgolj stali in gledali, kako sakralni objekt požirajo plameni. Vzrok za požar še ni pojasnjen, se je pa preiskava že pričela. Zgradba je izjemnega kulturno-zgodovinskega pomena. Bernardinski samostan je v Budslavu nastal leta 1504. Ustanovil ga je veliki litovski knez in poljski kralj Aleksander Jagiellończyk.
Gre za pomemben objekt
Sprva je bila del samostanskega kompleksa zgolj lesena cerkev, nova opečnata pa je bila zgrajena v letih 1633-1643. Leta 1787 je bila ob svetišču ustanovljena župnija, leta 1790 pa je ob samostanu nastala bolnišnica. V samostanu je bil v letih 1731–1797 študij moralne teologije in retorike. Bernardinski samostan je deloval do leta 1858, ko so ga po odredbi carskih oblasti zaprli. Leta 1864 je nekdanjo samostansko zgradbo prevzela ruska vojska, konec 19. stoletja pa so bile te zgradbe povsem porušene, vendar pa je bila cerkev ves čas v rabi.
V njem je postal zelo močan kult Matere Božje Budslavske, in sicer zlasti v 20. letih 20. stoletja, v obdobju med obema vojnama. Leta 1939 so Sovjeti poskušali cerkev in samostan zaminirati, vendar so jim Nemci to preprečili, čeprav je bilo razstrelivo že podloženo. Vendar pa Sovjeti ob svoji vrnitvi leta 1944, cerkve niso ponovno uničili, so ga pa oblasti zapirale, zato so ljudje pogosto molili pred cerkvijo. Leta 1992 je bila vrnjena katoličanom. Od leta 1995 dalje cerkev vodijo minoriti.
