Tiger da sprehaja se po gori,
mali gori, da ne bo pomote,
slišati je, strašne da rabote
tam gode se, skorajda umori.
Medijski umor je tigra delo,
spravila se zver je na človeka,
češ da k ponaredkom se zateka,
kaj še, laže da na moč veselo.
Da drugačna vsa je zgodovina,
tiger ta pripoveduje vneto,
blati lastne prednike zagreto,
zanj so manj kot kakšna mrhovina.
Tiger da ni tisti, ki uprl
se je lovcem na tej gori mali,
druge bolj zaslužne so živali,
to trdi, bi se za to še sprl.
Tiger da zaslug nobenih nima,
pravi da je vse izmišljotina,
da se kdaj boril je kot zverina,
pri tem z glavo vsakokrat odkima.
Da napadli so kolaboranti
tigra, ki je bil ves presenečen,
zanj spopad v rednici prav nesrečen,
so ga zalotili »inflagranti«.
Take širi tiger tam po gori,
vse najslabše zdaj pripoveduje,
tigrovske zasluge zametuje,
le od kod pomisleki ti nori?
Le od kod, poglej si tigra tega
ta ni pravi, ta je uzurpator,
pravega ubil je okupator,
tale rdeča je samo zalega.
Pordečela mu je koža scela,
ta iz tigrov legla je odpadnik,
rdečega krdela pač pripadnik,
znak zaščitni mu je laž debela.
