Se izvoz občutno je povečal,
zadnjih dvajset let je zaostajal,
zlepa ni uvoza več dohajal,
ni nihče dovolj se mu posvečal.
Zdaj naenkrat, glej, izvoz narašča,
gospodarstvo se je okrepilo,
dano dobro je zagotovilo,
človek naš da ves si svet prilašča.
Ven domače vse se transportira,
zdaj se vidi, firma smo solidna,
nič več kakor svojčas nelikvidna,
naš se trg navzven samo odpira.
Komu gre zasluge pripisati,
da smo prepoznavnejši v tujini,
prvi skoraj že na vsej celini,
komu zlato gre medaljo dati?
Ve se, dobro, koliko je ura,
piše da o našem se izvozu,
pripisati pač ne gre Revozu,
je zaslužna strašna diktatura.
Ta ime v Evropi utrjuje,
prepoznavna znamka smo blagovna,
večja kot je revščina duhovna,
tem bolj naše se blago kupuje.
Za izvožene vesti domače,
ki v tujini se jih uporablja,
človek naš bo plačal, se pozablja,
večamo da zgolj izvozne trače.
