Piše: Sara Kovač
Raul Castro je v petek sporočil, da odhaja z mesta vodje kubanske komunistične partije in s tem konča obdobje njenega formalnega vodstva, ki je bilo kar šest desetletij (od leta 1959) v njegovih in bratovih rokah.
89-letni Raul Castro je to sporočil v govoru ob odprtju osmega kongresa vladajoče stranke, edine stranke, katere delovanje je dovoljeno.
Castro je dejal, da se upokojuje z občutkom, da je “izpolnil svoje poslanstvo in bil prepričan v prihodnost domovine.” “Nič, nič, prav nič me ne sili, da sprejmem to odločitev,” je dejal Castro, katerega del govora na zaprtem kongresu je bil predvajan na državni televiziji. “Dokler bom živ, bom tudi z eno nogo v grobu, pripravljen braniti domovino, revolucijo in socializem, z večjo silo kot kdaj koli prej,” je poudaril.
Naklonjen svojemu predsedniškemu nasledniku
Castro ni sporočil, koga bo podprl kot svojega naslednika, ki se bo zavihtel na vrh komunistične partije. Toda v preteklosti je že nakazal, da je naklonjen 60-letnemu Miguelu Díaz-Canelu, ki ga je nasledil na položaju predsednika leta 2018 in je kot tak predstavnik mlajše generacije zvestih somišljenikov, ki si prizadevajo za gospodarsko odprtje države, ne da bi pri tem ogrozili kubanski enopartijski sistem. Fotografije, ki jih je objavila uradna kubanska tiskovna agencija, so sicer pokazale, da je Castro, oblečen v olivno zeleno uniformo, vstopil v zgradbo, kjer je podal omenjeno napoved, z Díaz-Canelom ob sebi.
Castrova upokojitev v praksi pomeni, da Kubanci prvič po več kot šestih desetletjih ne bodo imeli nekoga iz družine Castro, ki bi formalno vodili zadeve. Mnogi so pričakovali spremembo. “Za mlade se je potrebno umakniti na stran,” je po poročanju ABC News dejala 64-letna upokojenka Juana Busutil, ki ji bo Castro “še naprej predstavljal vodjo”.
Do prehoda prihaja v težkih časih, mnogi na Kubi so zaskrbljeni, kaj jih v prihodnosti čaka. Pandemija novega koronavirusa, finančne reforme in omejitve, ki jih je naložila Trumpova administracija, so prizadele gospodarstvo, ki se je lani zaradi kolapsa turizma in nakazil skrčilo za 11 odstotkov. Pomanjkanje hrane spominjajo na čase, ki so sledili razpadu Sovjetske zveze v zgodnjih devetdesetih letih. Nezadovoljstvo v državi je spodbudilo tudi širjenje interneta in naraščajoča neenakost med ljudmi.
