Piše: Vane T. Costa
Slovenski premier, Janez Janša je danes v pogovoru z vodjo VMRO-DPMNE Hristijanom Mickoskim povedal, da takega in tudi drugačnega »non-paperja« ni predložil.
»Tega ni,« sem slišal od slovenskega premierja Janše. »Mislim, da sta Fajon-Džilas in Zaev s takšnimi članki želela doseči nekaj drugega,« je med drugim o pogovoru pojasnil Mickoski, kar sem zasledil na makedonskem portalu Infomax.mk .
Evropska unija ne potrjuje, ne zanika in ne komentira domnevnega »non-paperja« slovenskega premierja Janeza Janše. O kakršnikoli predaji, posebej ne fizični, ne more biti govora. Slovenski zunanji minister Anže Logar je včeraj zanikal očitke o domnevnih »non-paperjih«, ki jih je po poročanju nekaterih medijev v Sloveniji in BiH premier Janez Janša predložil Evropski komisiji.
Blamaža je, kot je včeraj dejal slovenski minister za zunanje zadeve, dr. Anže Logar, da tisti ki je to spravil na plano v obliki predvidevanja, natolcevanja, domneve ali enostavno zaradi izživljanja in povsem nerealnih in neracionalnih povzetkov pričakovanj nerealizirancev. Ta je svoji državi prinesel le diplomatski spodrsljaj ali »faux pas«. Jasno je kot beli dan, da je, ko se opravljajo pogovori med državniki na najvišji diplomatski ravni, veliko besed izrečenih neformalno in niso zapisane, vendar so kljub temu v domeni najvišje stopnje zaupnosti. Ko pride do takšnega potencialnega loma zaupnosti, to ne prinese nič koristnega niti uporabnega v katerem koli smislu, kvečjemu prinese razočaranje in nejevoljo.
Po navedbah domnevnega »non-paperja« je predvidena delitev Bosne in Hercegovine ter ustvarjanje velike Srbije in velike Albanije. Ta tema zadeva tudi Makedonijo. Janša je zanikal obstoj takšnega dokumenta.
Evropski svet ni izdal nobenega zanikanja, čeprav ni izdal nobene potrditve. Če nekaj ne obstaja in je tako nič, je edini odgovor na to lahko nič – niti zanikanja ne more biti. Najslabše je na neobstoju nečesa graditi, kjer ni podlage. idealni teren za izkrivljanje, manipuliranje. Lavine, besedne in politične, se tako hitro valijo, da »idejnim« škodljivcem uidejo iz kontrole. Se pojavi neko skrpucalo v nekem obskurnem, na žalost slovenskem agitpropovskem »sten-času«, ki je v lasti kralja kartonskih in ostalih odpadkov iz papirja, ki bi indirektno zaslužil z spodbujanjem bombastičnih in politično popolnoma irelevantnih objav v portalu, ki bi mogel biti »zacementirano .si« in ne »necenzurirano.si«. Izpade, da je to čista izmišljotina nekoga, kateremu za potrebe svojih naročnikov variira celo razdalja med ušesi in posledično temu tudi prilagaja svoj kognitivni domet ali moč zamegljevanja predstavljenega.
Lavina, ki se, kot sem prej omenil, razvija z pomočjo dveh Evropskih poslank – Tanje Fajon in Irene Joveva, ki menita da je Janševo stališče nesprejemljivo. Pozabljata, da o nečem kar ne obstoja ne more biti nič nesprejemljivega. Nesprejemljivo je lahko edino to, da je ta dvojec dveh »nekoč in nekdaj« novinark. Ti dve trdita, da ju skrbi predmet, da sta predmet posmeha in zgražanja na eni in da ljudstvo zavrača njuna prizadevanja v korist državam na drugi.
Fajon in Joveva predstavljata vse zmotno v komunizmu, pa ne samo preko rdeče barve, ki jo radi oblečeta, ampak tudi preko svojih sposobnosti in načina, kako svoje delo opravljata. Lahko bi šli celo tako daleč, da bi rekli, da zagovarjata interese komunističnih držav in to zmotno ideologijo postavljata nad svojo lastno državo in svoj lastni narod.
Njun edini cilj je predstaviti vlado in predsednika republike v slabi luči, vendar tako izdajata lastno domovino. Predsednik je povedal, da je edini dokument, na katerega se lahko nanašajo ta ugibanja, dokument, ki ga je predložila Hrvaška. O njem so kot neuradnem dokumentu razpravljali prejšnji mesec v Bruslju; razpravi so se pridružile Slovenija, Madžarska, Bolgarija in Grčija.
Kdorkoli je to zastavil, mu je bil edini cilj, da nekomu zahrbtno nekaj zakuha. Zakuhali so in povzročili vretje v loncu, kjer je velikokrat vrelo in kipelo, vendar nikoli nič užitnega, ampak samo katastrofalnega za nič sluteče vpletene. Skriti producenti prej omenjenih »dam v rdečem« imajo hude težave v političnih sredinah kjer bi naj vladali. Da bi se vsaj začasno svojega slabega stanja rešili hočejo delati politično kalno vodo kjer imajo zaveznike v odtenkih rdeče.
Ob politični in siceršnji zbistritvi skaljenega miru in politično škodljive vihravosti nevarno delujočih nekompetentnih oseb v mednarodni politiki, je potrebno reči nekaj več kot le opozorila na to kar so sami povzročili. Tem ljudem, osebam je treba pomagati pri spuščanju na realna tal in odtegniti od igranja v peskovniku, kateremu niso kos. Dokler je še čas.
Za naše in njihovo dobro!
