Piše: Samo Vidovič
Z znanim koroškim Slovencem mag. Vladimirjem Smrtnikom smo se pogovarjali o glasbi, položaju slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in aktualnem dogajanju v Sloveniji.
DEMOKRACIJA: Gospod Smrtnik, slovenska javnost vas najbolj pozna kot pevca v znanem Kvintetu bratov Smrtnik. Večkrat ste gostovali na državni TV, tudi kot gostje Modrijanov.
SMRTNIK: Ja, to je res. Petje ima v družini Smrtnik dolgo tradicijo. Že naše tete so takoj po vojni prepevale v dekliškem sekstetu. Bile so prva vokalna skupina, ki je tudi posnela nekaj pesmi za slovenski radio v Celovcu. Bratje Smrtnik pa smo začeli prepevati v kvartetu leta 1985, v okviru družinskega petja pri »Cingelcu na Trati« blizu Borovelj. V 36 letih delovanja so se zvrstili mnogi nastopi doma in po svetu, med drugim smo leta 1996 gostovali tudi v Argentini. Seveda pa smo neštetokrat bili gostje v različnih radijskih in televizijskih oddajah v Avstriji in v Sloveniji ter se prijateljsko povezali z mnogimi pevko-glasbenimi skupinami, od Avsenikov do Modrijanov, da omenim samo najbolj znani dve.
DEMOKRACIJA: Prvič ste nastopili na slovenski državni televiziji še kot najstnik pri Mitu Trefaltu v oddaji Košnikova gostilna. Vaši spomini na to oddajo?
SMRTNIK: To so nepozabni spomini. Saj smo bili takrat gostje v eni najbolj gledanih televizijskih oddaj tistega obdobja. Oddajo je vodil nepozabni Mito Trefalt, tudi človek, ki je bil tesno povezan z zamejskimi Slovenci in je v svoje oddaje rad vključeval prav prispevke iz teh krajev. Zanimivo je morda še, da so Avseniki, s katerimi smo v tej oddaji skupno nastopili, imeli enega svojih prvih nastopov zunaj meja tedanje Jugoslavije prav v Kortah, v gostinlni »Pri Francelnu« nekje leta 1955. Takrat so tudi nastale pristne prijateljske vezi med družinama, ki držijo do danes.
DEMOKRACIJA: Katere pesmi najraje pojete, koliko cedejev ste že posneli?
SMRTNIK: No, seveda najraje pojemo slovenske narodne in ponarodele pesmi. Smem tudi omeniti, da smo bili prva vokalna skupina, ki smo prepevali Avsenikove komade a cappella. To so nato posnemale številne druge vokalne skupine.
Glavni namen našega pevskega delovanja pa je predvsem, da skušamo v večinsko nemškem okolju s petjem povezovati ljudi in ohranjati domačo pesem ter slovensko besedo. Radi prepevamo tudi pesmi drugih narodov in modernejše priredbe, ki jih za nas ustvarja dr. Bertej Logar. Izdali smo 6 samostojnih tonskih dokumentov (cd oziroma kasete) ter dva dvd in smo sodelovali pri nekaterih skupnih projektih z drugimi skupinami.
DEMOKRACIJA: Po poklicu ste pravnik, zaposleni ste pri deželni vladi v Celovcu?
SMRTNIK: Tako je. Zaposlen sem od leta 1995 pri koroški deželni vladi. Ta čas vodim pododdelek za področje gorske straže, varstva narave in vodnega prava.
DEMOKRACIJA: V obdobju deželnega glavarja Jörga Haiderja ste bili nekaj časa tudi vodja deželnega protokola. Torej ste z njim tudi službeno sodelovati. Kako bi ga opisali?
SMRTNIK: Najprej bi rekel, da bi kot koroški Slovenec in strankarsko neodvisen kandidat pod vladami socialdemokratov nikoli ne prišel na tako visok položaj v javni upravi. SPÖ (socialdemokrati) je pri nas namreč znana po tem, da lahko pod njihovim vodstvom poklicno napreduješ, samo če imaš strankarsko knjižico in podpiraš njihovo politiko. Tako je bilo v obdobju zloglasnega Wagnerja (opomba: znan po svoji negativni drži do slovenske narodne skupnosti, bil je deželni glavar v napetih sedemdesetih letih) in danes pod Kaiserjem ni bistveno drugače.
Haider me je v tako visoko uradniško funkcijo imenoval bržkone zato, ker je hotel takrat, ko je v Avstriji na zvezni ravni prvič prišlo do koalicije med ljudsko stranko in svobodnjaki (leta 1999), postaviti signal širši javnosti, da ne nasprotuje manjšini. Haiderja in pozneje tudi njegovega naslednika Dörflerja osebno nisem doživljal kot nekih ognjevitih nasprotnikov slovenske narodne skupnosti, prej kot populista, ki sta pač skušala delati politiko, ki je po njunem mnenju bila všeč večini volivcev. To je mnogokrat polariziralo javnost v škodo narodne manjšine. Kar zadeva politiko do slovenske narodne skupnosti splošno gledano, pa Haider ni bil nič slabši in seveda tudi ne boljši kot njegovi predhodniki iz SPÖ ali ÖVP.
Kar pa se tiče vsesplošne politike, se danes z obdobjem Haiderja ukvarjajo predvsem sodišča. To pove vse.
DEMOKRACIJA: Prejšnji mesec so bile na avstrijskem Koroškem lokalne volitve. Kako ste zadovoljni z njihovim rezultatom?
SMRTNIK: Poglejte, mi pod okriljem Enotne liste nastopamo v povsem podrejenem položaju. Večinske stranke, stranke torej, ki so na Koroškem zastopane v deželnem zboru, prejemajo visoke finančne podpore za strankarsko dejavnost. Enotna lista iz tega naslova, ker nima zastopstva v deželnem zboru, ne prejema niti centa. Obratno, vodilna stranka v deželi, stranka socialdemokratov deželnega glavarja Kaiserja, se ofenzivno postavlja proti Enotni listi in neodvisnim občinskim listam ter poskuša vse, kar je v njeni moči, da bi naše gibanje slabila ali ga povsem izrinila iz politične tekme. Zelo boleče zame je, da so v rojstni Železni Kapli z mesta župana spodrinili mojega brata Franca Jožefa. Inscenirali so medijsko kampanjo, ker se je občina zaradi treh hujših naravnih katastrof v zadnjih letih morala zadolžiti, saj je bilo treba graditi ceste, vodotoke in varnostne ograje. obnoviti so morali velik del infrastrukture, občina pa seveda sama vsega tega ni zmogla. Socialdemokrati pa so iz tega naredili orkestrirano kampanjo proti mojemu bratu. Na žalost jim je uspelo ga premagati, kar je velika škoda.
Razveseljivo pa je, da je znova uspelo zmagati, in to z absolutno večino, Bernardu Sadovniku v Globasnici, ki kot župan dela res odlično. Tudi druge naše liste po južnokoroških občinah so se odrezale dokaj solidno. Imamo skupno 59 sedežev v 21 občinskih svetih.
DEMOKRACIJA: Vodite gibanje REgi. Kako bi ga na kratko opisali?
SMRTNIK: V moji sedanji domači občini Bistrica nad Pliberkom, kjer živim z družino od leta 1996, sem leta 2015 ustanovil gibanje, ki je nekaj novega v politični pokrajini pri nas na južnem Koroškem. Gibanje REgi (Regionalna lista Bistrica) je edina neodvinsa lista, ki skuša združevati nemško in slovensko govoreče osebnosti na enakopravni osnovi, ter povezuje tudi osebnosti iz raznih političnih taborov za skupni cilj − krepiti regijo pod Peco in delati dobro politiko za domači kraj pod geslom »Gemeinsam – skupno«. Jasno je, da se mora nova ideja med volivci šele prijeti. To terja čas. Smo slej ko prej druga najmočnejša frakcija v občini in imamo mesto podžupana. Seveda smo na zadnjih volitvah upali na še boljši rezultat, očitno pa čas za večji uspeh še ni bil zrel. Vesel pa sem, da nam je uspelo k sodelovanju v tem gibanju pritegniti tudi nove priseljence v naši občini, pretežno iz Slovenije, ki se pri nas naseljujejo zaradi obrata Mahle, kjer je zaposlenih okoli 1.700 ljudi.
DEMOKRACIJA: Kakšen je položaj koroških Slovencev v Avstriji danes?
SMRTNIK: Če ocenjujem s socialnega ali gospodarskega vidika, je dokaj soliden. Veliko koroških Slovencev ima dobre službe in so po zaslugi slovenske gimnazije in naših izobraževalnih ustanov tudi dobro kvalificirani. Vendar ti pretežno mladi in dobro izobraženi rojaki gredo po vsej Avstriji in Evropi s »trebuhom za kruhom«. Tu na južnem Koroškem pa slovenska govorica vse bolj usiha. Zavednosti vse bolj primanjkuje, manjka tudi naravna poveznost s Slovenijo in z ustanovami v Sloveniji. Asimilacija po mojem občutku sedaj v dobi, ko ni več narodnostnih napetosti, ni ustavljena, včasih se zdi, da zelo tiho, a toliko hitreje napreduje. Umiramo na obroke! Bojim se, da bo ostala le neka elita bolje izobraženih in še nekaj zavednih kmečkih družin, ki bodo nosili breme celotne skupnosti. Vsekakor je položaj narodne skupnosti iz vidika rabe jezika zaskrbljiv.
DEMOKRACIJA: Mnogi na Koroškem govorijo slovensko, a se ne deklarirajo kot koroški Slovenci. Zakaj?
SMRTNIK: To je manjvrednostni kompleks, nočejo, da bi jih prištevali k Slovencem. Ko so kakšne volitve pred vratmi, se to čuti še veliko bolj izrazito. Nekateri, ki sicer še znajo slovensko, se pa ne priznavajo k slovenskemu narodu, si najbolj ognjevito prizadevajo proti temu, da bi kak zaveden Slovenec dosegel na primer mesto župana ali kak boljši rezultat. Še vedno se dostikrat sliši: »Jugota« pa ne želimo imeti. Negativna konotacija do nekdanje Jugoslavije je vsekakor občutna. Tudi strah pred komunizmom in pred tem, da bi kdo koga prišteval k Slovencem. Treba bo še bolj delati na tem, da slovenstvo ne bo več kriterij manjvrednosti, pač pa dodana vrednost, ki je koristna za vsakega posameznika in za domačo regijo.
DEMOKRACIJA: Zanimivo se mi zdi, da moja bližnja soseda, zaposlena v trgovini v Pliberku, z mano govori strogo nemško, s svojo sodelavko pa tudi slovensko. Zakaj se to dogaja?
SMRTNIK: Očitno noče, da bi ti vedel, da sploh slovensko zna. Meni se je že zgodilo, da za dobrega znanca nisem vedel, da govori slovensko več let, ko pa sva šla enkrat čez mejo na kosilo, sem bil povsem presenečen, da je tam z natakarico govoril v dobri slovenščini. Ta pojav je psihiater Erwin Ringel nekoč v zanimivi knjigi že dobro opisoval, ko je pisal o tako imenovani »koroški duši«. Znana je tudi resnična zgodba nekega župana blizu Celovca, ki je svojo staro mamo zapiral v klet, ko so ga obiskale kakšne pomembne delegacije, ker ni želel, da bi opazili, da njegova stara mama ne zna nemško.
DEMOKRACIJA: Brez glasov koroških Slovencev na plebiscitu pred sto leti Koroška ne bi ostala v Avstriji. Zakaj so se takrat vaši predniki tako odločili? Kaj ste koroški Slovenci s tem pridobili in kaj izgubili?
SMRTNIK: To je gotovo težko vprašanje. Vendar se je del naših prednikov že takrat opredelil za »regionalizem« in proti »nacionalizmu«. Niso glasovali po jezikovnih, pač pa bolj po gospodarskih in regionalnih kriterijh. Zanimivo je tudi, da so npr. grofje in veleposestniki, trdi Nemci torej, vsi po vrsti takrat glasovali za SHS. Danes z narodnega oziroma jezikovnega vidika vemo, da smo s tem, da je meja ostala tam, kjer je, mnogo izgubili. Asimilacija je bila brutalna. Smo pa pridobili gospodarsko in nam je bilo prihranjeno obdobje komunizma.
DEMOKRACIJA: Položaj Rimskokatoliške cerkve v Avstriji je popolnoma drugačen kot v Sloveniji. V javnih ustanovah, kot so šole, vrtci, bolnišnice, na stenah visi križ. Verouk se poučuje v šolah. Za večje praznike, kot sta npr. božič in velika noč, gredo učitelji skupaj z otroki v cerkev. To je v Sloveniji nepredstavljivo. Ali je to del večstoletne tradicije, del kulture v Avstriji?
SMRTNIK: To je del krščanske tradicije Avstrije in Evrope. Poleg tega ima Avstrija mednarodni sporazum z Vatikanom in prek tega ureja vlogo Cerkve v družbi. Za nas je to nekaj samoumevnega in smo hvaležni, da je tako. Vloga Cerkve je v Avstriji sprejeta dobrohotno in pozitivno, ogromno karitativnih instituciji vodi prav Cerkev in ima tudi močno vlogo v šolstvu. Zame osebno je zato ta skoraj patološki odnos levice v Sloveniji proti vsemu, kar je blizu Cerkvi, povsem nerazumljiv.
DEMOKRACIJA: Znano je, da ste podpornik vlade pod vodstvom stranke SDS. Kako bi ocenili delo zdajšnje slovenske vlade oziroma ukrepe, ki jih je sprejela v času te krize, če jih primerjate z ukrepi avstrijske vlade?
SMRTNIK: Janeza Janšo in mnoge nosilce strank slovenske pomladi poznam že vse od časa, ko se je Slovenija osamosvajala. Za nas v zamejstvu je bil proces osamosvajanja Slovenije velikega pomena. Na naši južni meji po tem ni bila več komunistična diktatura, pač pa demokratična država, partnerica v Evropski uniji. To je sprostilo mnoge politične in emocionalne strasti na naši strani. Janša je, o tem ni dvoma, eden herojev osamosvojitve in ima tako posredno velike zasluge tudi za nas, zamejske Slovence. Moramo biti hvaležni, da je ta proces uspelo uspešno pripeljati do konca. Imam v vrstah pomladnih strank še danes veliko prijateljev in vem, da so ti vse kaj drugega kot »fašisti«, ekstremisti ali skrajni desničarji, kot jih radi zmerjajo predvsem po različnih forumih v slovenskih medijih. Čutim neko simpatijo za stranke, ki so nastale v demokratični Sloveniji in so osnovane na delu za narod in državo, ne pa na prizadevanju za komunistično ideologijo in stare privilegije iz nekdanje Jugoslavije.
Lahko povem tudi, da je bil Janša edini predsednik vlade, ki je med letoma 2004 in 2008 mene in kolega Terpina iz Slovenske skupnosti v Trstu sprejel na dveh uradnih srečanjih in tudi povabil v Svet za zamejske Slovence pri Uradu predsednika vlade. S tem je pokazal, da sta zanj obe zbirni stranki zamejskih Slovencev demokratično legitimirani predstavnici regij, v katerih delujeta, in slovenskih manjšin, saj so njuni predstavniki javnopravno izvoljeni od ljudstva, tako imenovane zastopniške organizacije pa so organizirane samo na društvenopravni osnovi.
Sedanja vlada v danih okoliščinah dela dobro. Zelo se trudijo in sem prepričan, da tako občuti tudi večina prebivalstva. Metanje polen pod noge vlade ter skorajda že otročje interpelacije zoper posamezne ministre in predsednika vlade pa so samo znak nemoči in nesposobnosti opozicije. Želim strankam, ki tvorijo sedanjo Vlado Republike Slovenije, da bi se uspešno spoprijele z epidemijo in da bi bile na prihodnjih volitvah uspešne.
DEMOKRACIJA: Kako pa komentirate protivladne proteste, na katerih sodelujejo tudi nekateri, ki sedijo v slovenskem parlamentu?
SMRTNIK: Nesprejemljivo. Očitno jim je boj za oblast pomembnejši kot zdravje državljank in državljanov.
DEMOKRACIJA: Ti ljudje poskušajo tujini predstaviti Slovenijo kot državo, v kateri vlada diktatura. Kako vi kot demokrat in izkušen politik iz Avstrije gledate na to situacijo?
SMRTNIK: To je zame čisti absurd. Je prej obratno. Vlado napadajo z vsemi dovoljenimi in tudi prepovedanimi sredstvi. Ne poznam države v Evropi, kjer bi vlada doživljala več nasprotovanja iz vrst medijske krajine, kot je to v Sloveniji. Tudi ne poznam levo usmerjenega novinarja, ki bi zaradi svojega dela bil pretepen ali sicer ogrožen. Smo pa že imeli v Sloveniji novinarja, ki so ga skoraj ubili, niso pa takrat njegovi novinarski kolegi pisali peticij na Svet Evrope, kako ogroženi so, niti ni bilo opaziti močne medijske solidarnosti, očitno, ker ta novinar ni bil levo usmerjen.
Sem zgrožen, da je to metanje blata po lastni državi v tujini mogoče brez glasnejšega nasprotovanja notranjepolitične javnosti.
DEMOKRACIJA: Imate tri otroke, sin in starejša hčerka že pridno študirata, najmlajša hčerka hodi v gimnazijo v Celovec. Žena Betina je učiteljica v Šmihelu. Kaj vam pomeni družina?
SMRTNIK: Sem res ponosen na svojo družino. Krasni so, vsak na svojem področju tudi zelo pridni, in kolikor jim čas dopušča, tudi vedno podpirajo moje delovanje in mi stojijo res enkratno ob strani. Nič ni tako važno, kot da se v družini razumeš in da imaš zatočišče, kjer lahko črpaš energijo.
Samo, tebi pa prisrčna hvala za ta prijeten klepet in za dolgoletno prijateljstvo. Poleg družine so namreč izredno pomembni tudi res dobri prijatelji!
Biografija
Mag. Vladimir Smrtnik je bil rojen leta 1967 v Kortah pri Železni Kapli. Izhaja iz znane Smrtnikove rodbine. Po izobrazbi je pravnik, zaposlen kot vodja pododdelka v uradu koroške deželne vlade, pristojen za vodno pravo, varstvo narave in gorsko stražo. Med letoma 1999 do 2001 je bil vodja protokola deželne vlade, v letih med 2001 in 2005 pa vodja urada za slovensko narodno skupnost pri
koroški deželni vladi. Znan je tudi po svojih političnih funkcijah v organizacijah slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Med letoma 1996 in 2000 je bil podpredsednik NSKS, med letoma 2003 in 2014 pa predsednik Enotne liste, zbirne stranke koroških Slovencev. V domači občini Bistrica nad Pliberkom je podžupan od leta 2015.
