Piše: Sašo Čižek
Občudujem slovensko atletiko. Pa nisem ravno fanatičen ljubitelj športa. Ampak vseeno se kar čudim, koliko različnih disciplin premore. Od kratkega do dolgega teka pa teka čez ovire, skoka v višino, skoka v daljino, meta kopja in kladiva, itd. No, da ne pozabim skoka s palico, ki mi je še posebej pri srcu.
Po naravi pa sem takšen, da hitro najdem tudi povezave med atletiko in političnim življenjem, tako da bi lahko dodali še kakšno novejšo disciplino, ki je olimpijske igre še ne poznajo. Na primer met puške v koruzo. Kot sem že enkrat napisal, poznam vsaj dva človeka (s »konjskim« priimkom), ki to obvladata. Eden od njiju, ki ga naši najmlajši ljubkovalno imenujejo Charlie Brown, je to naredil prav prejšnji teden in znova izzval Marjana na povratni dvoboj. Vendar je problem: puško je treba najprej najti, ampak sedaj to ne bo težko, koruza še ni zrasla. Če bi se to zgodilo avgusta, bi bilo veliko teže.
Sicer nisem prepričan, ali je to res Karlova najljubša atletska disciplina. Se mi zdi, da je zadnje čase skušal skočiti s palico v višino. Saj veste, vzameš zalet, se poženeš, zapičiš palico, kamor je treba, in preskočiš tako, da se ne dotakneš letve, ki označuje višinsko mejo, saj se slednja sicer podre. Tako bi moral Karl preskočiti višino 46, a kaj ko je zakuril raženj, ko je bil zajec še v gozdu, in dosegel samo 42. In potem po mesecu in pol sporočil, da končuje atletsko kariero, ker ga menda »boli džoko« (ne vem, ali je s tem mislil tisto palico za skok, puško ali kaj drugega), in svojemu atletskemu klubu pokazal iztegnjen sredinec. No, hotel ga je pokazati, ampak ga je tudi ta tako bolel, da te silno simpatične poteze ni zmogel narediti, kot je treba. Tako kot je to naredil neki drug sin znanega atleta, ki sliši na ime Miro in se zelo spozna na etiko.
Priznati pa moram še eno napako: pred kakimi dvajsetimi leti, ko je bil Karl še atletski vajenec za področje pravosodja, sem ga imel za doktorja znanosti. Se pač zgodi, kaže, da je dajal tak vtis, sploh takrat, ko mu je bila za mentorico Mirova mati Zdenka, ki je znala pojasniti, da svinjarija še ni vsaka kaznivo dejanje. Potem pa izvem, da Karl ni doktor. No, zame je častni doktor. Bom napisal po madžarskem sistemu. Najprej priimek, nato ime. Doktor Erjavec Karl. Na palici, se razume. Tudi Edi Kradelj ne bo užaljen, saj gre vendarle za nadaljevanje izročil pluralizma samoupravnih interesov, ki vključujejo tudi politično atletiko.
