Piše: Vida Kocjan
Državni zbor je potrdil osmi protikoronski zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic epidemije COVID-19. Za zakon, ki podpira predvsem socialno ranljive skupine, je glasovalo 51 poslancev SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in narodnosti. Vrednost pomoči je ocenjena na 320 milijonov evrov, zakon je začel veljati v petek, 5. februarja 2021.
Vlada je pred tem v sedmih svežnjih razdelila že veliko pomoči tako prebivalstvu kot gospodarstvu, pri čemer je upoštevala praktično vse kategorije prebivalstva. V osmem zakonskem svežnju (PKP 8) pa so dodatno zajete še nekatere druge kategorije. PKP 8 med drugim širi krog upravičencev do enkratnih solidarnostnih dodatkov za brezposelne osebe, polnoletne dijake, študente, ki se šolajo na tujem visokošolskem zavodu, in prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojne veterane in invalide po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Ključna ukrepa sta subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo.
Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov je upravičen dijak s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 redno izobražuje po javnoveljavnih izobraževalnih programih v državi in na dan 19. oktober 2020 ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter je dopolnil 18 let pred 19. oktobrom 2020. Dijaki oddajo zahtevek za nakazilo enkratnega solidarnostnega dodatka prek e-uprave do 28. februarja 2021. Zahtevek je na e-upravi objavljen prav danes, polnoletni dijaki ga lahko vložijo z e-identiteto ali brez nje.
Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.
Enkratni solidarnostni dodatek za brezposelne Enkratni solidarnostni dodatek za polnoletne dijake
Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov so brezposelne osebe, ki so bile na dan uveljavitve zakona, to je 5. februarja, vpisane v evidenco brezposelnih oseb in so izgubile zaposlitev v obdobju od 12. marca 2020 do uveljavitve tega zakona, pri čemer jim delovno razmerje ni prenehalo po njihovi krivdi ali volji in na dan uveljavitve tega zakona še niso sklenile pogodbe o zaposlitvi ali začele opravljati dela na podlagi drugega pravnega razmerja ali se vpisale v register kot samozaposlena oseba.
Višina dodatka se brezposelni osebi izplača ne glede na morebitno upravičenost do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Pomembno je tudi, da se dodatek ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. Od enkratnega solidarnostnega dodatka se tudi ne plača dohodnina. Enkratni solidarnostni dodatek se uveljavlja pri Zavodu RS za zaposlovanje z vlogo, ki jo je treba oddati najpozneje v 30 dneh od uveljavitve zakona, to je do začetka marca.
Enkratni solidarnostni dodatek za invalide in vojne veterane
Solidarnostni dodatek do zneska 150 evrov bodo prejeli tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas − višina bo vezana na obseg delovne obveznosti in na znesek invalidskega nadomestila − ter vojni veterani, ki prejemajo veteranski dodatek kot edini prejemek, upravičenci po zakonu, ki ureja vojne invalide, in prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek ter invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, in sicer oboji v višini 150 evrov.
Subvencioniranje čakanja na delo še do konca aprila
Subvencioniranje čakanja na delo bo veljalo še do konca aprila, nato ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat za po mesec dni. Ukrep, o katerem je minister za delo Janez Cigler Kralj poslancem dejal, da je dobro sprejet pri delodajalcih in tudi ugodno vpliva na trg dela, bodo lahko dobili delodajalci, registrirani do konca lanskega leta, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije letos upadli za več kot 20 odstotkov.
Subvencioniranje čakanja na delo lahko podjetja sicer uveljavijo že od prve razglasitve epidemije lani spomladi, zdaj ga je vlada še nadgradila. Podjetjem v dejavnostih, ki so z vladnimi odloki zaprte, bo država povrnila nadomestila plač delavcev v celoti, torej t. i. drugi bruto.
Višja minimalna plača, solidarnostni dodatki zaposlenim
Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije v težavnem položaju, se je vlada odločila, da bo pokrila del bremena. V skladu z osmim protikoronskim zakonom jim bo tako v letošnjem prvem polletju plačevala 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa ponudila razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost. Glede subvencioniranja dviga minimalne plače je v zakonu tudi zapisano, da delodajalec v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne bo smel odpuščati iz poslovnega razloga.
Krizni dodatek v višini 200 evrov bodo z januarskimi plačami prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema nagrade za poslovno uspešnost niso.
Skrb za starejše in druge socialno ranljive skupine
Med pomembnejšimi ukrepi je Cigler Kralj izpostavil tudi skrb za starejše. Ti po preboleli bolezni pogosto potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, se bo z osmim protikoronskim zakonom zagotovila podaljšana obravnava, kar vključuje zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo.
Dodatna sredstva se namenjajo Rdečemu križu in Slovenski Karitas, verskim uslužbencem pa se bodo začasno iz proračuna krili prispevki za socialno varnost v celoti. Skrajšani delovni čas bodo lahko uveljavili tudi na kmetijah, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Podaljšuje se pomoč potniškemu prometu.
Iz petega protikoronskega zakona, sprejetega oktobra lani, se še vse do konca leta 2021 podaljšuje določba, da lahko vsi zaposleni koristijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika. V zakonu so zapisane tudi globe za preskakovanje vrstnega reda pri cepljenju
