Piše: Sara Kovač/Nova24
V naši državi pravosodje tolerira grožnje politikom, ko pa gre za obsodbo zapisov na Twitterju, teh težav očitno ni. To med drugim dokazuje nedavni primer znanega novinarja Martina Česenja, ki je nekoč aktivno deloval na področju avtomobilizma. Česenj je bil namreč na račun sedmih prijav zaradi pisanja na družabnem omrežju Twitter kaznovan s 6 meseci zapora pogojno za dobo dveh let. Na Twitterju se je razpisal o nezakonitih migrantih in slovenskih naslednikih komunistov, kar je Spletno oko poslalo tožilstvu.
Medtem pa lahko opazujemo, kako skrajni levičarji že vse od nastopa vlade Janeza Janše odkrito grozijo s parolami, kot sta “Smrt janšizmu, svoboda narodu!” in “Ubi Janšo”. Posledic pa ni. Spomnimo. Vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant je odločila, da zavrže kazenske ovadbe zoper spodbujevalce sovraštva. Vse več intelektualcev in pravnikov pa je na drugi strani podalo jasne ugotovitev, da napisi “smrt janšizmu”, nikakor niso splošni in so usmerjeni proti točno določeni osebi.
Odvetnik Radovan Cerjak je za Nova24TV povedal, da grožnja, kot je “smrt janšizmu” nedvomno predstavlja primitivizem ljudi, ki to pišejo. “Vsekakor pa tudi nestrpnosti, ki pa ni bila obsojena tako kot neke druge stvari, ki so bile proglašene za nestrpnost, pa to sploh niso bile. Na levi sceni je prisoten nek primitivizem. To lahko vsi vidimo in to je odraz teh primitivnih izpadov teh ljudi. Če je neka zadeva usmerjena proti točno določeni osebi potem, lahko govorimo o kaznivem dejanju grožnje. Morda tudi o kakem drugem kaznivem dejanju. To je od primera do primera odvisno. To sodišče oziroma tudi tožilstvo od primera do primera tudi presoja,” je izpostavil Cerjak in ob tem dodal: “Lahko se taka stvar opredeli ali skrije, kar bodo ti rdeči tovariši naredili, da se bodo skrili za svobodo govora češ, da to ni mišljeno smrt predsedniku vlade, ampak na splošno politiki, ki jo zastopa.”
Spomnimo. Ko je bila zavržena kazenska ovadba s strani Bergantove je pravni ekspert Miha Pogačnik poudaril, da se ve, proti komu so uperjene vse grožnje. “Mislim, da se ne moremo sprenevedati in da se točno ve, proti kateri osebi so tovrstni pozivi usmerjeni. Tukaj ne gre za enkraten primer. Gre za vrsto pojavov, ki smo jih videli v zadnjem času. Mislim, da so stvari, kar se pravne razlage tiče, nedvoumne in zaradi tega me kot pravnika preseneča, da se jemljejo s takšno lahkoto”. Po besedah Pogačnika se namreč ve, kdo in kakšno funkcijo zavzema oseba v tej državi. Tukaj po njegovem ne gre za nekaj splošnega, ampak gre za izjave, ki se jih da jasno identificirati kot izjave uperjene proti eni osebi in politiki, ki jo predstavlja.
Glede delovanja organov pregona je poudaril, da so le ti samostojni. “Moje osebno mnenje je, da bi organi pregona morali stvari jemati bolj resno in ne dajati vtisa, da je to nekaj normalnega ali pa nekaj kar bi ostalo nesankcionirano in to ne glede na to za koga gre.” Nekdanji direktor slovenske kriminalistične policije in odvetnik Dušan Mohorko je škandalozno odločitev označil kot strokovno zelo sporno. Po njegovem mnenju bi jo bi bilo nujno potrebno dodatno strokovno in ne politično preveriti. “Pravniki, predvsem tožilci…zadeva je preveč pomembna, da se ne oglasite..s tem prilivate olje na žerjavico. Se zavedate tega…?”
Pri Česnju so se stvari hitro odvile
Kljub mnenju strokovnjakov, sankcij proti nestrpnežem še vedno ni. Ti namreč še vedno veselo maširajo, grožnje se celo stopnjujejo, osrednji mediji pa z načinom poročanja ustvarjajo prepričanje, kot da je to nekaj povsem normalnega. V primeru Česnja lahko vidimo, da so brez težav obsodili zapise na Twitterju. Česenj je novinarju Demokracije Gašperju Blažiču pojasnil, da se je sodnica Melita Černe odločila, da je kriv zaradi širjenja nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika. V tem konkretnem primeru naj bi šlo za tvite iz leta 2016, v obrazložitvi sodbe pa piše, da naj bi obtoženec z njimi širil nestrpnost proti ljudem tuje narodnosti, v tem primeru proti ilegalnim migrantom.
Pri tem se ne bomo spuščali v samo vsebino tvitov, moramo pa ob tem omeniti, da je zanimivo, kako hitro se je sodno kolesje v tem primeru zavrtelo. Obtožni predlog, ki ga je podpisala tožilka Natali Volčič Ivanič s koprskega tožilstva, je bil izdan, 29. decembra 2020, s sodbo pa je korpsko sodišče pohitelo ekspresno in jo izdalo že 12. februarja letos. To pomeni, da niti mesec in pol ni minil od vložitve obtožnega predloga in izdaje sodbe. Ni sicer znano, kdo je tisti, ki je Česnja ovadil, je pa znano, da je Spletno oko tisto, ki je sedem zapisov poslalo tožilstvu. Povedal je, da je bil zaslišan na Policiji, na sodne obravnave pa ni bil povabljen, kar v praksi pomeni, da se ni mogel zagovarjati in pojasniti okoliščin.
Spomnimo tudi na nedavno odločitev okrožne državne tožilke Klementine Prejac, ki je zavrgla naznanjeno dejanje osumljenega Alojza Breznika, ki je na Facebooku, na dan nasilnih izgredov v Ljubljani, 5. novembra 2020 notranjega ministra Aleša Hojsa označil za “psa ki ga je potrebno likvidirat”. Prejčeva je obrazložitvi navedla, da je Breznikov “komentar” “odražal osebno notranje prepričanje osumljenca”.
Kot lahko vidimo, pozivi k smrti predsedniku vlade Janezu Janši postajajo vse bolj pogosti. Na Viču v Ljubljani so se nedavno pojavili zapisi: “Janša bolnik, crkni v mukah”, “smrt janšizmu”, “smrt Janši”. Če bi tožilstvo preganjalo prve primere groženj po 135. členu in teh ne bi dekriminaliziralo, bi bilo neslavnih nadaljevanj bistveno manj. Očitno pa to predstavlja utopijo, čeprav Kazenski zakonik v 297. členu jasno govori o kaznivem dejanju v primeru vzpodbujanja ali razpihovanja sovraštva, ki temelji na političnem prepričanju. Dejstvo je, da se tako na levem kot desnem polu pojavljajo sovražni komentarji, ki so nesprejemljivi, a vendarle obstaja velika razlika, ko gre za sankcioniranje le teh. Na podlagi vsega tega se zdi, da je lažje dokazat žalitev kot grožnjo s smrtjo. Paradoksalno, to pomeni da bo država raje preganjala lažja kazniva dejanja, kot pa resne grožnje s smrtjo!?
