Piše: Ana Karantanska
Če želite bolje razumeti komunizem, si morate ogledati film Mr. Jones. Po ogledu vam bo postalo jasno, zakaj se je tudi pri nas po 2. sv. vojni masovno pobijalo slovensko inteligenco in zavedne Slovence. Dodatno boste lahko razumeli dolgo zgodovino medijskega brisanja posledic brutalnega rdečega terorja – tudi na “razvitem” Zahodu.
Leta 1940 je v slovenščini izšla med slovensko narodno-zavedno inteligenco zelo iskana knjiga Ukrajina joka, sicer z nekajletno zamudo, ampak še vedno pred prvim napadom na staro Jugoslavijo. Tudi ta knjiga je bila – poleg kasnejših novic o pomoru v Katinskem gozdu, maščevanju za uspešno obrambo Varšave pred Rdečo armado, leta 1920 – eden od tistih razlogov, zakaj izobražen slovenski človek komunistom preprosto ni nasedal. Tako strašnih zločinov, kot so jih boljševiki izvajali nad Ukrajinci v imenu revolucije, se ni dalo več prikrivati niti pred slovenskim ljudstvom.
Komunistično revolucijo v Rusiji so komunisti in njihovi bankirski (predvsem judovski) investitorji v zahodnih časopisih (New York Times) prikazovali kot paradiž. Dejansko je bila popolnoma gnila in vedeti, kaj se dejansko dogaja je pomenilo, da se boš znašel na seznamu za odstrel! Pri nas so s povojnim pobijanjem slovenske inteligence in zavednih Slovencev rdeči teroristi opravljali enako funkcijo – namreč za seboj so poskušali brisati krvave sledi. Zaradi tega “taktično pomembnega” dela rdeče revolucije smo Slovenci izgubili na tisoče svojih nedolžnih rojakov.
Poglejte, kako so v zahodnem tisku, konkretno v časopisu New York Times, židovski bankirji in politične elite preprečevali širjenje novic o Holodomoru – načrtnem izstradanju milijonov Ukrajincev do smrti!!! Novinar časopisa New York Times Walter Duranty je takrat dobil celo Pulitzerjevo nagrado za svoje laži in namerna zavajanja bralcev. Dne 31.3.1933 je časopis New York Times namerno izdal odmevno lažnivo naslovnico, ki je izpodbijala komunistični genocid. Naslov odmevnega članka se je glasil »Rusi lačni, a ne stradajoči« in v njem je novinar Duranty po naročilu bogatih ameriških financerjev in izumiteljev Rdeče revolucije ter komunizma, izpodbijal pomembna dejstva. Ta dejstva so bila posledica načrtnega izstradanja milijonov Ukrajincev do smrti in je sam točno vedel, da so resnična, saj je o njih neštetokrat razpravljal v zasebnih pogovorih z drugimi novinarji.
Tako kot danes je tudi nekoč časopis New York Times vestno branil komunizem in med množice lansiral v nebo vpijoče laži o holodomoru v Ukrajini: »Da, bila je lakota, toda smrt je bila povezana z boleznimi, ki so povezane s podhranjenostjo, ne pa zaradi stradanja. Pomanjkanje je obstajalo, toda večja mesta so imela hrano. Novost kolektivnega kmetovanja je preprosto naredila zmedo v proizvodnji hrane.«
Holodomor ali slovensko gladomor (pomeni dobesedno pomor s pomočjo lakote, gladu) je bila velika, množična, s strani vodstva Komunistične partije in vlade Sovjetske Zveze namerno in načrtno organizirana lakota v letih 1932–1933. Terjala je življenja več milijonov prebivalcev Ukrajinske socialistične sovjetske republike ter regije Kuban v Rusiji, ki je bila v tistem času večinoma ukrajinsko govoreča. Holodomor so povzročili zavestni in namenski ukrepi višjega vodstva Sovjetske Zveze, na čelu s Stalinom, čigar cilj je bila zadušitev ukrajinskega narodno-osvobodilnega gibanja in fizično uničenje dela prebivalcev ukrajinskega podeželja. Stalin je strmel k uničenju kmetovalcev, ukrajinskih intelektualcev in izobražencev, ukrajinskega jezika, ukrajinskega duha, ukrajinske kulture in ukrajinske zgodovine, k uničenju Ukrajine kot takšne.
“Ena četrtina celotnega kmečkega prebivalstva, moški, ženske in otroci so umrli ali bili na robu smrti. Ostali ljudje so bili tako uničeni in izmučeni, da niso imeli niti trohice moči, da bi pokopali svoje umrle najbližje, svojce in sosede”, je zapisal Robert Conquest, eden najbolj znanih raziskovalcev Holodomora, avtor odmevne knjige z naslovom Žetev žalosti.
Film Mr. Jones je posnet po resničnih dogodkih izpred skoraj 90. let (1932-33), pripoveduje svetu do sedaj prikrivano biografijo pogumnega novinarja Gareth-.a Jones-a (https://www.garethjones.org/), ki je odkrival srhljivo resnico o holodomoru nad Ukrajinci, pri čemer še danes niso jasne končne številke, mogoče celo nad 10 milijonov žrtev. Pomislite, koliko let je od holodomora nad Ukrajinci, kakovosten film o tem pa so posneli šele sedaj!
Kaj je takrat vodilo Jonesa v Rusijo? Predvsem dejstvo, da je bil ves svet v globalni gospodarski krizi, medtem ko je bila Sovjetska zveza dobesedno v industrijskem razcvetu! Kako je bilo to mogoče, se je spraševal Jones. Komunizem je bil vedno le lažni projekt svetovnih bankirjev in to resnico so vse do danes vestno prikrivali!
Načrtna zaplemba ukrajinskega celotnega pridelka žit in vseh drugih kmetijskih pridelkov s strani predstavnikov sovjetskih oblasti v letih 1932–1933 je neposredno privedla do smrti zaradi lakote milijonov kmetov in njihovih družin. Pri tem so v času gladomora sovjetske oblasti razpolagale z velikanskimi zalogami žita in so ga v velikih količinah izvažale v tujino, prepovedale in onemogočile pa so odhod stradajočih ljudi iz Ukrajine in odklonile pomoč, ki so jo prizadetim nudile tuje države. Čeprav so dejanja predstavnikov Stalinove vlade, ki so povzročila gladomor, po takratni sovjetski kazenski zakonodaji pomenila kaznivo dejanje umora, vzroki tega množičnega zločina niso bili v SZ nikoli raziskani in nihče od odgovornih vladajočih ni bil nikoli kaznovan, kot tudi ni bil kaznovan nihče od likvidatorjev povojnih pobojev v Sloveniji. Nekateri od njih so še nedavno od predsednika RS prejeli posebne rede za narodne zasluge.
Slovenci si – podobno kot Ukrajinci – nismo pustili natakniti verig, zato se je s strani partije masovno pobijalo zavedne Slovence. Pričela se je načrtna kolonizacija južnih narodov v Slovenijo, ta poteka še danes. Nad Slovenci se je po vojni pričel pritisk na narodno identiteto, vero, družbeno solidarnost in na politično zaupanje. Z osamosvojitvijo se na žalost nismo osvobodili partije. Novembra 1993 jo je zamenjala nova organizacija s komisarji – Soroševa Evropska unija.
Za razgledane Slovence, ki premorejo trohico nacionalne zavesti, rdeča zvezda ne bo nikoli simbol svobode in zmage, ampak simbol najhujše konservativnosti, nasilja, krvi, preganjanja in smrti. Simbol trpljenja in genocida nad Slovenci in drugimi svobodoljubnimi narodi.
