Piše: STA
V kraju Vjazma na zahodu Rusije so danes z vojaškimi častmi pokopali posmrtne ostanke francoskih in ruskih vojakov, ki so bili ubiti med umikom čet francoskega generala Napoleona Bonaparteja iz Moskve leta 1812. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP gre za enega redkih trenutkov enotnosti Rusije in Francije.
Na slovesnosti, ki je potekala v močnem vetru, sneženju in mrazu, so se zbrali predstavniki obeh držav in potomci ruskih in francoskih vojaških poveljnikov iz 19. stoletja.
Uniformirani pogrebniki so ob zvokih vojaškega orkestra prinesli na pokopališče osem krst s posmrtnimi ostanki 120 vojakov, treh žensk in treh mladostnikov, ki so umrli v eni najbolj krvavih Napoleonovih bitk v Rusiji. V zemljo so jih položili ob salvi pušk.
“Ko se menjavajo generacije, smrt in čas dosežeta spravo med vsemi,” je ob tem dejala Julia Hitrovo, potomka ruskega vojskovodje Mihaila Kutuzova, ki zaradi uspešnega soočenja z Napoleonovimi četami velja za narodnega heroja v Rusiji.
“Dvesto let nazaj so francoski in ruski vojaki tu bili težke bitke. Bili so tako pogumni, da so nadaljevali z bojevanjem kljub hudim vremenskim pogojem,” pa je dejal Prince Murat, potomec enega najbolj znanih Napoleonovih poveljnikov Joachima Murata.
Izrazil je upanje, da bodo smrti teh ljudi služile kot opomin današnjim generacijam, kako dragocena sta mir in bratstvo.
Posmrtne ostanke so našli francoski in ruski arheologi v množičnem grobišču leta 2019. Vojaki ter ženske in mladostniki, ki so bili najverjetneje del spremstva vojske, so umrli v bitki pri Vjazmi 3. novembra 1812 ob začetku umika francoske vojske iz Moskve.
Grobišče so odkrili med gradbenimi deli in so najprej mislili, da gre za žrtve pobojev po drugi svetovni vojni. Kasnejše raziskave ruskih strokovnjakov pa so pokazale, da gre za žrtve iz začetka 19. stoletja.
Do današnje slovesnosti prihaja v času novih napetosti med Francijo in Rusijo. Zunanji ministri članic EU bodo 22. februarja razpravljali o morebitni uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi obravnave opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in izgona evropskih diplomatov, ki da so se udeležili protivladnih protestov.
